Slovenija

Zakaj se v Sloveniji prehod iz brezposelnosti v zaposlenost skoraj ne pozna na denarnici

STA/G.G.
30. 5. 2015, 10.25
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Slovenija je lani beležila 38,6-odstotno davčno obremenitev stroškov dela. Davčna obremenitev je bila tako za 0,1 odstotne točke višja kot v letu 2013, je izračunal državni statistični urad. Vlada Mira Cerarja se je sicer zavezala k izpeljavi davčne reforme, v okviru katere naj bi prišlo tudi do znižanja stroškov dela.

Thinkstock

Od stroškov dela za zaposleno osebo, ki je v letu 2014 zaslužila 67 odstotkov plače povprečne zaposlene osebe, je bilo 38,6 odstotka namenjenih za plačilo davčnih bremen, 61,4 odstotka pa za neto plačo.

Davčna obremenitev za samsko osebo je lani znašala 89,7 odstotka dodatne bruto plače v zaposlitvi. Neto dohodki samske osebe so se tako pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost povečali le za 10,3 odstotka bruto plače. To imenujemo past brezposelnosti, so spomnili statistiki.

Past brezposelnosti prikazuje razliko v neto dohodkih osebe ob njenem prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost, ki nastane zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev v zaposlitvi glede na dohodke in višje pripadajoče socialne transferje med brezposelnostjo.

Davčna obremenitev plače se je sicer lani pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost za samsko osebo znižala za 0,1 odstotne točke.

Past nizkih plač

Davčna obremenitev plače za samsko osebo ob prehodu na bolje plačano delovno mesto pa je leta 2014 znašala 48,5 odstotka dodatne bruto plače, za par z dvema otrokoma pa 96,9 odstotka. To imenujemo past nizkih plač, so navedli v državnem statističnem uradu.

Past nizkih plač prikazuje razmerje v neto dohodkih zaposlene osebe pri prehodu na višje plačano delovno mesto (s 33 odstotkov na 67 odstotkov bruto plače povprečne zaposlene osebe) zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev glede na prejšnje nižje dohodke, posledično nižje davke in socialne prispevke ter višje pripadajoče socialne transferje. Davčna obremenitev plače ob prehodu na bolje plačano delovno mesto je glede na leto 2013 za samsko osebo ostala enaka, za par z dvema otrokoma pa se je zvišala za 5,5 odstotne točke.

Aktualna vlada se je zavezala, da bo izpeljala davčno reformo. V njenem okviru želi preveriti, ali je mogoče s porazdelitvijo davčnega bremena med potrošnjo, dohodki in premoženjem doseči ugodnejšo strukturo dajatev ter na ta način znižati stroške dela in povečati konkurenčnost poslovnega okolja.