Janez Vajkard Valvasor se je rodil na Starem trgu v Ljubljani. Njegova starša sta bila Ana Marija Ravbar in deželni odbornik Jernej Valvasor, potomec stare plemiške družine iz Bergama. Valvasorjev oče je bil lastnik gospostev Gamberk in Medija na Izlakah, kjer je mladi Valvasor preživel svoje otroštvo skupaj s 16 brati in sestrami. Gimnazijo je končal pri jezuitih v Ljubljani. O njegovi izobrazbi in bogastvu priča tudi mogočna knjižnica, v kateri je imel vsa takrat pomembna znanstvena dela. V svojih delih si je prizadeval pisati objektivno, vendar ga je močno zaznamovala vera v hudiča, čarovnice ...
Po tedanji plemiški navadi je izpopolnjeval svoje znanje in si nabiral izkušnje na potovanjih po tujini (Nemčija, Severna Afrika, Francija, Švica) ter v vojaških službah, v letih 1663 in 1664 se je udeležil vojne proti Osmanom. Ko se je leta 1672 vrnil, je kupil gradova Bogenšperk in Črni potok ter že porušeni grad Lichtenberg in hišo v Ljubljani. Vse to premoženje je pozneje zaradi stroškov svojih dejavnosti moral prodati, saj so ti presegli Valvasorjeve denarne sposobnosti. Leta 1692 je tako ostal brez večine svojega premoženja. Istega leta, kot je kupil vse premoženje, se je poročil s trinajstletno Ano Rozino Graffenweger, s katero je imel devet otrok. Pet otrok je umrlo zelo zgodaj, nakar je ob porodu zadnjega otroka leta 1687 umrla še žena Rozina. Le tri mesece po njeni smrti se je poročil z baronico Ano Maksimilo Zetschker iz Vrhovega. Z njo je imel še štiri otroke. Istega leta, ko je bil krščen njegov zadnji otrok, Franc Engelbert, to je 1693, je Valvasor v 52. letu starosti umrl, in sicer v Krškem.
Čeprav je bil po poklicu vojak, je večino svojega življenja zapisal znanosti, zbirateljstvu in proučevanju Kranjske, osrednjega dela današnje Slovenije. Tako je zapustil obširno znanstveno delo. Raziskava Cerkniškega jezera pomeni enega od vrhuncev Valvasorjevega znanstvenega dela. Iz opazovanja in raziskav je nastal tudi daljši zapis v 4. poglavju Slave vojvodine Kranjske. Leta 1687 je bil izvoljen za člana angleške Kraljeve družbe (Royal Society) v Londonu, poleg tega pa so njegov spis objavili v dveh tujih znanstvenih zbirkah.
Dogodki na današnji dan
1588 – španska mornarica odpluje proti Angliji
1871 – konec Pariške komune
1903 – v Mariboru je ustanovljeno Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko 1937 – Neville Chamberlain je izvoljen za britanskega predsednika vlade
1942 – Mehika napove vojno silam trojnega pakta
1964 – ustanovljena Palestinska osvobodilna organizacija
1982 – Janez Pavel II. je po 450 letih prvi papež, ki obišče Veliko Britanijo
1987 – Mathias Rust preleti zračni prostor Sovjetske zveze in pristane na Rdečem trgu v Moskvi
1995 – potres v ruskem Neftegorsku zahteva najmanj 2000 žrtev
1998 – Pakistan izvede 5 jedrskih poskusov
1999 – po 22 letih restavratorskih del je v Milanu spet na ogled da Vincijeva Zadnja večerja
Rojstva na današnji dan
1660 – Jurij I., angleški kralj
1779 – Thomas Moore, irski pesnik
1901 – Anton Vodnik, slovenski pesnik
1908 – Ian Lancaster Fleming, angleški pisatelj, novinar
1916 –Walker Percy, ameriški pisatelj
1923 – György Ligeti, madžarsko-avstrijski skladatelj
1925 – Bülent Ecevit, turški politik in državnik
1934 – Dušan Ferluga, slovenski patolog
1938 – Jerry »Mr. Clutch« West, ameriški košarkar
1944 – Rudy Giuliani, župan New Yorka
1968 – Kylie Minogue, avstralska pevka
Smrti na današnji dan
1023 – Wulfstan, nadškof Yorka, pridigar
1849 – Anne Brontë, angleška pisateljica
1900 – sir George Grove, angleški muzikolog
1937 – Alfred Adler, avstrijski psihiater
1972 – Edvard VIII., britanski kralj
1980 – Rolf Herman Nevanlinna, finski matematik
1981 – Stefan Wyszyński, poljski kardinal
2001 – Francisco Varela, čilski biolog, filozof
2003 – Oleg Grigorjevič Makarov, ruski kozmonavt
2003 – Ilya Prigogine, belgijski fizik, kemik ruskega rodu, nobelovec 1977
2004 – Sergej Vrišer, slovenski umetnostni zgodovinar, muzeolog, konservator
