Obnovitvena dela v minoritski cerkvi na Lentu potekajo od novembra 2013 s pomočjo evropskih sredstev. Zato morajo biti dela končana do konca junija letos. "Arheološka izkopavanja v preteklih letih so pokazala, da je na mestu poznejšega minoritskega samostana že v 11. stoletju stal pomemben fevdalni dvor, ki je nadzoroval promet ob rečnem pristanišču in tranzitni cesti proti Koroški ter srednji Muri na današnjem avstrijskem Štajerskem," je za STA pojasnila konservatorska svetovalka Alenka Horvat. Pomembno odkritje je tudi, da so cerkev na tem mestu zgradili že v 12. stoletju ter da je v času nastanka bila to največja in gotovo tudi najpomembnejša cerkev Maribora in širše okolice. V sredini 13. stoletja jo je redovna skupnost minoritov povečala in preuredila ter poleg nje zgradila samostan. Med obnovitvenimi deli so v gradbeni strukturi cerkve odkrili več pomembnih ostalin zgodnjegotske cerkve iz druge polovice 13. stoletja. Med odkritji so najpomembnejši zgodnjegotski severni portal na vhodu v cerkev in ostanki korne pregrade v notranji severni steni.
Največji zgodnjegotski portal v Sloveniji
Omenjeni portal, ki izvira iz obdobja naselitve minoritov v Mariboru med leti 1250 in 1270, je po mnenju strokovnjakov največji zgodnjegotski portal v Sloveniji. "Podobnega na našem prostoru nimamo. Najdba je izjemna," je poudarila Horvatova. Zaenkrat je predvideno, da bodo portal pokrili s steklom, medtem ko njegovo restavriranje v finančni konstrukciji projekta prenove minoritske cerkve ni zajeto, saj te najdbe niso pričakovali. "Upamo, da bo investitor prenove, Mestna občina Maribor, znala prepoznati potencial, ki ga odkritje predstavlja, ter bo priskočila na pomoč pri ohranitvi in restavriranju te izjemne najdbe," je navedla strokovnjakinja. Ostanki kamnite korne pregrade so prav tako pomembno odkritje, saj v našem prostoru z izjemo samostana v Pleterju ni ohranjenih kornih pregrad. Ostanki bodo tako kot druge najdbe, med katerimi so tudi ostanki katakomb, ostali na ogled javnosti tudi po prenovi cerkve.Po obnovi, zaenkrat ocenjeni na 2,7 milijona evrov, bo v cerkvi urejena večnamenska dvorana, pretežno za glasbeno dejavnost. Njen upravljavec bo po navedbah pristojnih na občini Lutkovno gledališče Maribor, saj je dvorana funkcionalno vezana na gledališko infrastrukturo. Tam sicer nad to rešitvijo niso najbolj navdušeni, saj jim primanjkuje denarja že za osnovno dejavnost lutkovnega gledališča.
Novo podobo dobiva tudi Žički dvor
Pri načrtovanju obnove cerkve je vsebinsko sodeloval zbor Carmina Slovenica, ki v Mariboru že dolgo čaka na ustrezno koncertno dvorano. "Nestrpno čakamo, da bo obnova zaključena in da se bodo pričela konkretna dogovarjanja o tem, kako bo to izjemno prizorišče vsebinsko zaživelo," je za STA povedala vodja Karmina Šilec, ki si želi, da bi bili na občini v tem pogledu glede na bližajoči se konec obnovitvenih del bolj dejavni. Sam zbor sicer ni finančno sposoben prevzeti stroškov upravljanja dvorane. "Stroškov upravljanja te zgradbe ni možno prenesti na nikogar, ne na lutkovno gledališče in ne na Carmino Slovenico, če zanje niso namenjena dodatna sredstva," je povedala Šilčeva. Novo podobo dobiva tudi sosednji Žički dvor, ki ga je v začetku leta kupil mariborski podjetnik Saša Arsenovič. Trenutno območje čistijo in opravljajo nujna dela za zaščito objekta pred nadaljnjim propadanjem, njegova prihodnja vsebina pa še ni znana. "Zaradi spoštovanja zgodovine objekta, starega mestnega obzidja, kapelice itd., ki se nahajajo v objektu, pa tudi zaradi njegove strateške lege ob nabrežju Drave bomo o nadaljnjih vsebinah razmišljali strateško, kompleksno in trajnostno," je povedal za STA.
