Ambiciozni projekt je padel v vodo pred letom dni. Neuspeh in posledice vpletenim povzročajo glavobole, odprta ostajajo vprašanja o tem, kam z odpadki s tega območja in kakšna bo višina odškodnin.
STA
sta
Okoli 50 milijonov evrov težak projekt regijskega odlagališča odpadkov na Goriškem je investicija, ki je na začetku veliko obetala. Vsi so se zavedali, kakšen zalogaj je to in kaj bo ta del države z njim pridobil, na poti do realizacije pa je 13 občin, povezanih v tem projektu, naletelo na hude ovire.
Za projekt izgradnje odlagališča v Stari Gori, poimenovanega R-CERO, bi severnoprimorska regija lahko denar pridobila iz kohezijskih skladov Evrope, skupno kar 25 milijonov evrov, vendar le v primeru, če bi bil projekt zaključen do konca leta 2015. Zapletlo se je, ker so krajani Stare Gore vložili pritožbe zoper gradnjo odlagališča v njihovih bivalnih okoljih. Zaradi teh nosilci projekta niso mogli prejeti gradbenega dovoljenja, ki je bilo eden izmed ključnih pogojev za pridobitev denarja iz skladov. Projekt se je tu zaključil.
Zahtevajo visoke odškodnine
Najbolj pereči vprašanji v tem trenutku sta naslednji: kdo bo plačal odškodnino – tri podjetja za načeta dela namreč zahtevajo odškodnine – in kam bodo s tega konca Slovenije vozili odpadke. Odgovora na prvo vprašanje še nekaj časa ne bo, saj bodo s podjetji, ki so vložila odškodninske zahtevke, potekali dogovori, nam razloži vodja kabineta župana mestne občine Nova Gorica, Andrej Markočič. Pove, da bi odškodnino rada tri podjetja, ki so sodelovala v procesu priprave dokumentacije. To je družba Frontal, ki zahteva 33.000 evrov odškodnine. Rada bi jo tudi družba Riko, ki je na začetku iz naslova izgubljenega dobička zahtevala kar okoli pet milijonov evrov, vendar so znesek pozneje znižali na milijon evrov. 100.000 evrov za vloženo delo pa želi še italijansko podjetje.
Na nedavni seji sveta severnoprimorske regije v Kanalu so nekatere občine te regije sporočile, da ne nameravajo plačati odškodnin, dokler ne bo porazdeljena odgovornost v zadevi. Župani so zato sprejeli sklep, da s pomočjo odvetnika določijo način, kako bodo »zaprli« projekt in tako poravnali odškodninske zahtevke ter stroške, ki so nastali.
sta
Kam bodo šle goriške smeti
Vodjo kabineta Andreja Markočiča smo vprašali še, kaj se lahko zgodi z zneski na položnicah občanov, ker se zdaj smeti s tega območja vozijo na Ptuj. Transport namreč terja stroške, višje, kot bi jih odvoz kam bliže. Pojasnil nam je, da lahko bistveno naredijo občani sami, in sicer z ločevanjem odpadkov. »S sortiranjem ustvarjamo uporabne odpadke, ki bodo ostajali v Stari Gori, kjer bi se sortirali in predelovali, manjši del mešanih, ne več uporabnih odpadkov pa bi potem predstavljal manjšo težavo, saj bi s Ptuja lahko potoval le do Ljubljane, kjer bo kmalu končan odlagalni center.«
sta
