"Donatorska konferenca za Černobil je zbrala 180 milijonov za zapolnitev vrzeli v financiranju," je v sporočilu zapisala Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki upravlja z mednarodnimi donacijami za ta projekt.
Na konferenci so zbirali sredstva za dokončanje izvedbenega načrta za zaščitno zgradbo. Namen nove varne zgradbe je zaščititi okolje pred radioaktivnim sevanjem ter zagotoviti infrastrukturo za podporo razgradnji "sarkofaga" in ostankov reaktorja ter ravnanju z jedrskimi odpadki.
Zaščitni sarkofag, ki so ga na uničeni reaktor postavili leta 1986, ni bil mišljen kot trajna rešitev. Na njem so se že pojavile razpoke, zato je potrebna nova zaščita. Novi jekleni zaščitni obok, ki ga gradijo na samem kraju, na sarkofag pa ga bodo namestili naknadno, bo imel življenjsko dobo najmanj 100 let in bo znova vzpostavil varno okolje.
Stometrski in 20.000-tonski zaščitni obok bi moral biti po prvotnih načrtih končan že letos, a so rok za dokončanje preložili na november 2017. Stroški gradnje so iz prvotnih 800 milijonov evrov narasli na danes več kot 2,2 milijardi evrov.
Vrzel v financiranju nove zaščitne zgradbe je pred konferenco znašala 615 milijonov evrov. Na konferenci pa so 95 milijonov evrov ponudile države skupine G7, Evropska komisija je obljubila 70 milijonov. Še 15 milijonov evrov so pristavile države, kot so Danska, Avstrija, Kuvajt in Brazilija. EBRD je medtem že novembra lani napovedala 350 milijonov evrov visok prispevek.
Vrzel se je tako sedaj zmanjšala na 85 milijonov, a pristojni so prepričani, da se bo denar kmalu zbral, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V Černobilu je 26. aprila 1986 razneslo jedrski reaktor, kar je vodilo v najhujšo katastrofo v zgodovini jedrske energije, v kateri je umrlo 31 neposredno izpostavljenih delavcev in gasilcev, po ocenah Greenpeacea pa nato zaradi raka še 100.000 ljudi.
