Velik skok napotitev
Delodajalci za delavce, ki jih želijo napotiti v drugo državo članico EU, potrebujejo obrazec A1 (nekdanji E101), ki ga na podlagi predpisov EU izda pristojna območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Podjetja morajo za pridobitev listine izpolnjevati več pogojev, med drugim, da delavca v zavarovanje prijavijo vsaj mesec dni pred napotitvijo in da redno opravljajo dejavnost v Sloveniji - tu morajo ustvariti vsaj 25 odstotkov prometa.
Na ZZZS so, kot so pojasnili za STA, leta 2008 izdali 17.864, leta 2010 25.573, leta 2012 68.016, lani pa že 103.370 teh obrazcev. Posledica stalne rasti števila napotenih delavcev iz Slovenije v druge države EU pa je tudi rast zlorab in kršitev pravic napotenih delavcev.
Vse več zlorab in klicev na pomoč
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) na to opozarjajo že dobri dve leti, je za STA spomnil sindikalist Goran Lukič. Kot je pojasnil, pri njih informacije, svetovanje in tudi pravno zastopstvo išče vse več delavcev, ki se znajdejo v stiski v državah, kot so Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Luksemburg.
"Vzorec je vedno enak," je dejal. Napoteni delavci v tujini ostanejo brez poravnanih plač, socialnih prispevkov, brez možnosti za dopust.
Kršitelji so podjetja, registrirana v Sloveniji, ki izkoriščajo slovenski sistem izdajanja listin A1, pri čemer jih največ deluje v gradbeništvu in industriji, med delavci pa niso le delavci tretjih držav, kot se pogosto predvideva, temveč je vse več tudi slovenskih delavcev, je poudaril Lukič.
V ZSSS napotenim delavcem po njegovih besedah pomagajo tako, da jih povežejo s tujimi kolegi, pri čemer imajo posebej dobre izkušnje v Nemčiji.
Marko Tanasić iz ZSSS pa se je obregnil ob lahkotnost izdajanja listine A1. Pogoja, da mora podjetje, ki želi napotiti delavca v tujino, v Sloveniji ustvariti 25 odstotkov prometa, se ne preverja, delodajalci pa dovoljenja dobivajo, četudi v Sloveniji ne opravljajo dejavnosti, je opozoril. Podjetja poleg tega kljub drugačnim pravilom napotene delavce "izposojajo" "poslovnim partnerjem", je dodal.
Pristojne institucije s kadrovskimi težavami
V ZZZS priznavajo, da iz članic EU prihaja vse več zahtev, naj preverijo, ali podjetja res izpolnjujejo pogoje za napotitev delavca. V primerih, da se ugotovi, da pogoji za napotitev niso izpolnjeni, se zahteva - tudi retroaktivno - preklic listine A1, so zatrdili in tako zavrnili navedbe ZSSS, da preklic v Sloveniji ni mogoč.
Problem pa je, tako na ZZZS, da nimajo dovolj tehničnih in kadrovskih zmogljivosti za zahtevano preverjanje delodajalcev, prav tako ne pooblastil in kompetenc za vodenje postopkov, vezanih na njihovo izplačevanje plač, prispevkov za socialno varnost ipd. V teh primerih se zato obrnejo na Inšpektorat RS za delo in Finančno upravo RS (Furs).
A tudi na inšpektoratu za delo in Fursu tarnajo, da so kadrovsko podhranjeni.
Država napovedala ukrepe, ti še nezadostni
Glede na veliko rast zlorab napotenih delavcev se je država zdaj vendarle zganila in se odločila za zaostritev preverjanja izpolnjevanja pogojev.
"S tem ciljem se bo prioritetno dopolnilo navodilo ZZZS," so za STA navedli na ministrstvu za delo. Furs in ZZZS bosta preverila tudi možnost uskladitve baz podatkov. ZZZS bi tako primarno izdal obrazce A1 le delodajalcem, ki so že predložili obračun davčnih odtegljajev (obrazce REK), medtem ko bi morali vsi, ki tega še niso storili, izkazati, da znaten del dejavnosti res opravljajo v Sloveniji.
Na vprašanje, zakaj se za ukrepanje kljub pozivom sindikatov niso odločili prej, so odvrnili, da so želeli problematiko reševati že januarja, a se to zaradi odpovedi sodelovanja ZZZS ni zgodilo. Opozorili so še, da so zoper zlorabe pravic delavcev na splošno v preteklem obdobju pripravili več drugih zakonskih rešitev in da je ministrstvo za gospodarstvo pripravilo osnutek novele, ki želi onemogočiti ustanavljanje podjetij delodajalcem z nepoštenimi poslovnimi praksami.
Vse to ne zadostuje, je zatrdil Tanasić. Sistem reševanja problema izdajanja obrazcev A1 bi moral po njegovem mnenju vključevati vzpostavitev jasnih pogojev in kriterijev za njihovo ocenjevanje, oblikovanje dokumentov in meril za preverjanje teh kriterijev, določitev ustanov, ki bodo ta dokazila zagotavljale, in načina njihovega dela, ter določitev krovne ustanove. Izpostavil je še, da bi položaj izboljšal prenos evropske direktive, ki mora biti izveden do junija 2016.
Delodajalska združenja za zakonito ravnanje
In kaj pravijo delodajalci? "V ZDS se zavzemamo za delovanje, skladno z vso veljavno zakonodajo ter splošnimi etičnimi in moralnimi normami. V ZDS z dnevnim svetovanjem, informiranjem in pomočjo podjetjem prispevamo k temu, da podjetja delujejo v skladu z veljavno zakonodajo," je za STA poudaril generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole.
Kjer pa do nepravilnosti vseeno prihaja, morajo svoje delo opraviti predvsem za to pristojni organi, je sklenil.
