Premogovnik Velenje (PV) rešuje težave z insolventnostjo. Ta teden se je njegov nadzorni svet seznanil z ukrepi finančnega prestrukturiranja, ki vključujejo tudi dezinvesticije v turistične kapacitete, kot pogoj za načrtovano dokapitalizacijo.
O tem, da uprava PV poleg dezinvesticij v turizmu varčuje predvsem na plečih knapov, smo na teh straneh že podrobno pisali. Spomnimo, knapi se ne dajo, organizirani v nov neodvisni sindikat SDRES držijo linijo zaščite pravic delavcev in glede tega ne popuščajo. Obstoječi sindikat SPESS-PV obtožujejo, da se ne obnaša kot sindikat, ampak poskuša soupravljati podjetje, pri čemer se moramo z njimi strinjati, saj se je njegov predsednik Ferdinand Žerak med pogovorom z nami skliceval na iste argumente, kot smo jih pred tem poslušali na upravi PV.
Strukturne težave PV
Odmislimo temne oblake, ki se že leta zgrinjajo nad korupcijsko afero okoli gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Slovenska energetika je zapletena shema, ki je zaradi svoje infrastrukture za državo strateškega pomena. Dejstvo je, da je velenjski lignit nekakovosten premog, med drugim je to eden od razlogov, zakaj ga v ljubljanski toplarni TE-TOL mešajo z uvoženim indonezijskim. »PV glede na kakovost premoga ne more konkurirati […]. Transport takšnega premoga je ekonomsko neupravičen. Konkurenca pridobiva premog po bistveno nižjih cenah; na Balkanu je denimo izkopna cena premoga – rjavega (boljše kakovosti) – pod 2 €/GJ. Črni premog CIF ARA pa je okoli 2,11 €/GJ,« so nam sporočili iz matične družbe tako TEŠ-a kot PV-ja – Holdinga Slovenske elektrarne (HSE).
Med HSE in PV tako ves čas potekajo trda pogajanja, HSE je odločen, da ne bo popustil: »Z omenjeno ceno 2,75 €/GJ so PV-ju zagotovljeni prihodki, ki jih je premogovnik dobival v preteklih letih poslovanja. Še vedno pa je to daleč od predvidene, ciljne cene 2,25 €/GJ.«
PV se je preteklo leto soočal z nepredvideno nesrečo, saj se jim je sesul eden od odkopnih rovov, zaradi česar jim je izkop upadel za polovico. HSE zato v zameno za dokapitalizacijo v višini 70 milijonov evrov pričakuje naslednje: »Predvidena je odprodaja celotnega premoženja, ki ni povezano z osnovno dejavnostjo družbe. To pomeni vse za proces odkopa premoga nepotrebne nepremičnine (hotele, stanovanja, hiše, počitniške kapacitete) ter družbe, ki niso povezane s premogovno dejavnostjo (RGP, Gost, Golte). Vse nepremičnine, sredstva, družbe, ki so pomembne za osnovno dejavnost izkopa premoga, pa ostanejo del skupine PV – t. j. PV, HTZ in PV Invest. Marža tako ne bo šla v roke drugih, saj je v reorganizaciji predvidena tudi manjša poraba zunanjih storitev. PV bo opravljanje svoje dejavnosti izvajal znotraj družbe – insourcing.«
Predsednik sindikata SDRES Asmir Bečarević napoveduje, da knapi ne nameravajo popuščati upravi PV: »Medtem ko se delavci odrekamo pošteno zasluženemu delu dohodka, nekateri se celo odrekajo svojemu prostemu času, delajo med vikendi in prazniki, pa naši vodilni izplačujejo razne izvajalce, podizvajalce, dobavitelje, ki so pretežno mestni veljaki in ljudje z 'vezami'.«
Sindikat SDRES se namreč zaveda, da je energetika, katere nepogrešljivi del so tudi knapi, za državo strateškega pomena, celo pomembnejša kot finančni sektor (glej grafiko), premogovnik tako ne bo zlahka propadel: »Trenutno uprava PV podpira združitev med TEŠ in PV, kar za delavce pomeni odpuščanja in podpisovanje novih pogodb o zaposlitvi z nižjimi plačami.«
Na hodnikih uprave PV so nam bile neuradno prišepnjene informacije, da je Bečarević »lenuh, ki kot rudar ni zadovoljen s 1500 evri plače neto«, a zdi se, da le dosledno opravlja delo sindikalista: »Če se odločimo, da bomo danes delali brez malice, in delamo nadure, bomo zato jutri imeli dve malici, pa gremo prej domov. V primeru, ko uprave postavljajo v ospredje posameznike kapitala in elit, delavci se pa moramo odrekati pošteno zasluženemu delu dohodka, je lahko med nami samo antagonizem.«
