»60 kilogramov težke ovce čez 1,1 metra visoko ograjo ne more zvleči lisica,« pravi Grabrijan, ki je zato prepričan, da čeprav sta pooblaščenca zavoda za gozdove ugotovila, da so bila odgriznjena tudi ušesa, njegovih ovac ni pokončala lisica.
»Lahko pa je bila prisotna tudi lisica ali krokar. Pojavlja pa se tudi šakal. Drugod po Sloveniji je naredil že kar veliko škode,« pravi Grabrijan in dodaja, da sta cenilca, ki sta delala pozno v noč, dokler je bilo še kaj sledi, izmerila ugrize in vzela vzorce za DNK-analizo, ki bo potrdila ali pa ovrgla njegov sum, da je šlo za volka.
O tem, da utegne biti volk, mu govorijo tudi izkušnje iz preteklosti. Leta 2007 je namreč imel na isti parceli kar 11 napadov volkov. »Kljub temu da smo dobili odločbo za odvzem volka in so lovci izvajali varovanje, so se škode še kar pojavljale,« pravi. Skupno je takrat izgubil kar 45 ovac. Prav zato je že pred leti nabavil osle, ki so se dobro odrezali kot obramba pred ovčjim tropom. Tako je bilo vse do danes, ko ima kar 17 istrskih oslov, na prostem pa goji poleg ovac – teh ima 160 starih živali in jagnjeta, tudi govedo in prašiče. Kot pravi, imajo pomične ograje in živali po parcelah premikajo enkrat tedensko, do pokola pa je prišlo čisto blizu hiš.
Država ne izplačuje odškodnin
Tudi če je njegove ovce pokončal volk, pa Grabrijan odškodnine za storjeno škodo ne bo prejel oziroma jo bo prejel, ko jih bodo spet izplačevali. Kdaj bo to, pa za zdaj še nihče ne ve, čeprav so nekateri ovčerejci zato zelo prizadeti, na kar smo v našem časopisu že opozorili.
»Ko zavarovana vrsta povzroči škodo, je za to odgovorna država. Država tej odgovornosti ne oporeka in upošteva tudi pravilnik cenitve. Velikokrat pa za izplačila odškodnin zmanjka denarja. Ta problem se stalno ponavlja, zdaj pa se je še zaostril,« pravi Grabrijan. Agencija za okolje je namreč prejšnji mesec oškodovance, ki so lani imeli škodo na pridelku ali živalih, ki so jo povzročile zavarovane vrste živali, obvestila, da priznavajo nastalo škodo po zavarovanih živalskih vrstah na domačih živalih, da pa lani, žal, ni bilo dovolj denarja za izplačila odškodnin, letos pa te postavke v proračunu sploh ni.
»Razumel bi, če bi rekli, da zaradi pomanjkanja denarja ne bodo asfaltirali neke ceste, ne razumem pa, kako si lahko nekdo dovoli, da vzame denar tam, kjer so ljudje imeli škodo in jo je država dolžna pokriti. Nekaterim ljudem zdaj manjka tisoč ali nekaj tisoč evrov, petim ali šestim velikim ovčerejcem pa tudi po več 10 tisoč evrov,« pravi o dejstvu, da so se že po maju lani vsa izplačila odškodnin ustavila.
Težava pa ni le finančne narave. »Posledično to pomeni drug problem – nestrpnost pri ljudeh. Slaba volja ne vpliva dobro na dober odnos pri sobivanju z velikimi zvermi,« opozarja. Upa, kot pravi, da bo agenciji in ministrstvu za okolje, kjer zatrjujejo, da si prizadevajo, da bi zadevo uredili, to res čim prej tudi uspelo.
