Težnja po spremembi zakonodaje, ki bi pravico do lova predala v roke lastnikom zemljišč, naj bi nastajala v vrstah NSi. A tam pravijo, da to nikakor ne drži. Pretekli teden je namreč Združena levica na svoji spletni strani prav z domnevnim predlogom napadla Novo Slovenijo. Nadalje v ZL streljajo s podatki, da je bila pred leti prav zato ustanovljena Civilna iniciativa za Lovišče s posebnim namenom (LPN) Kompas Peskovci, ki naj bi prek NSi poskušala spremeniti zakonodajo, s katero bi divjad postala lastnina lastnika zemljišča, na katerem je bila uplenjena. »Stališče Združene levice je nasprotno stališčem NSi in civilne iniciative. V Združeni levici menimo, da je divjad skupno dobro, ki ga morajo upravljati državne ustanove ali civilnodružbene organizacije. Kakršnakoli privatizacija divjadi ali lovišč je uzurpacija tega skupnega dobrega. Ureditev, kot jo imamo, je dobra, in ima podlago v 67. členu ustave, ki zahteva, da se pri razpolaganju z lastnino upoštevajo njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija,« so jasno zapisali svoje stališče v ZL.
V NSi zanikajo
V Novi Sloveniji odgovarjajo, da zapis težko komentirajo. »Ne vem, zakaj in kako se jim je zapisalo, da naj bi NSi poskušala spremeniti zakonodajo, s katero bi divjad postala lastnina lastnika zemljišča, na katerem je bila uplenjena,« je v imenu NSi zapisal njihov tiskovni predstavnik Aleš Trtnik. Po njegovem mnenju bi kvečjemu lahko mislili na sejo Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz 14. aprila, na kateri so res govorili o problematiki LPN Kopas Peskovci, a, kot pravijo, o spremembi zakonodaje ni bilo govora. Trtnik je zapisal še: »Prav tako lahko sporočim, da v tem trenutku v NSi ne pripravljamo nobene zakonske spremembe na področju lovstva. Zapis Združene levice je zato neresničen in zavajajoč.« O navedbah NSi smo obvestili Združeno levico, kjer pa zatrjujejo, da je vse razvidno iz gradiva za sklic seje odbora.
Podobne težnje že v preteklosti
Združenje lastnikov gozdov in lovskih upravičencev je že leta 2003 menilo: »Lovska pravica pripada lastniku zemljišča. Divjad ne more biti več lastnina države, pač pa je, tako kot je v večini evropskih dežel, res nullius, nikogaršnja lastnina, in postane lastnina tistega, kjer pade dol.« Še pred sprejemom novega zakona leta 2003 in pozneje, leta 2006, je SLS kot rešitev predlagala zasebna lovišča. Kmetijsko-gozdarska zbornica pa naj bi pred volitvami leta 2011 celo lobirala za spremembo zakonov.
Kaj bi se zgodilo
Kakšen vpliv lahko ima takšna ureditev na ekosistem, smo se pogovarjali s profesorjem na ljubljanski biotehniški fakulteti dr. Ivanom Kosom, ki pravi, da bi lahko prišlo do pritiska na nekatere vrste divjadi, ki so pri lovcih bolj priljubljene. Kot je nadaljeval, pa vidi tukaj korist predvsem pri veleposestnikih. »Tukaj govorimo predvsem o 100 lastnikih, ki imajo v lasti 150 hektarjev in več gozda. V tem primeru bi bilo zasebno lovišče rentabilno.« Ob teh besedah pa nikakor ne smemo pozabiti na največjega lastnika gozdov pri nas – Rimskokatoliško cerkev.
In kaj o tej problematiki pravijo na Lovski zvezi: "Divjad je državna lastnina ter neločljivi in sestavni del narave. Zato lastnik gozda ali drugega zemljišča nima nikakršne pravice do divjadi, ki se giblje po gozdu ali zgolj zaide na določeno zemljišče. Za Lovsko zvezo Slovenije je še posebej nesprejemljiva trditev, da je treba z divjadjo ravnati po načelu "res nullius" (tam, kjer dol pade). Takšno stanje smo že presegli in verjetno se nas večina zaveda, da trajnostno upravljanje z divjadjo nima zgolj pridobitvenega elementa. Ekonomski vidik je danes v drugem planu. Še več, lastnik gozda ima pravico samo do lesa, pa še to samo do tiste mere poseka, da niso ogrožene socialne in okoljske naloge gozda, kar je bistvo gozda. Nikakor pa nima lastniške ali kakšne druge pravice do sestavin ekološkega sistema, kot so voda z izviri in potoki, zrak, prostoživeče divje živali od mikroorganizmov in mravelj do medveda, od metulja do sove, od žabe do soma ...
Prav iz tega vidika je treba skrbeti za primerno okolje divjadi in zagotoviti, da obstoječi življenjski prostor ter z njim divjad ohranimo za naše zanamce. Dokazali smo, da to odlično uspeva v obstoječem sistemu, kjer je tudi divjad skupno dobro. Izkoriščanje primera državnega lovišča LPN Kompas Peskovci za spremembo celotnega sistema je le manipulacija. Dvomimo, da jim bo uspelo na enem primeru državnega lovišča, kjer so težave povezane tudi s prehajanjem divjadi iz Madžarske v Slovenijo, spremeniti celoten sistem. Se pa v Lovski zvezi Slovenije zavedamo, da je škoda danes in bo tudi v bodoče pomemben element uveljavljanja pravice do spremembe. Zato smo ta vikend v okviru 9. mednarodnega sejma lovstva in ribištva v Gornji Radgoni organizirali strokovno-znanstveni posvet na temo škod od divjadi. Ugotovitve kažejo, da se škode redno izplačujejo in da je izredno majhen odstotek sporov, ki končajo na sodišču – torej primerov, ko se upravljavec lovišča in lastnik zemljišča ne dogovorita o plačilu škode.
Dejstvo pa je, da pravna ureditev v Sloveniji določa, da so divjad oziroma vse prostoživeče živali naravna dobrina, zato si je pravico upravljanja z divjadjo zadržala Republika Slovenija."
