Kot je za STA pojasnil predsednik omenjene konfederacije Branimir Štrukelj, od vlade pričakujejo, da bo ločila analizo plačnega sistema od izhodišč za njegovo spremembo. Pripravljena analiza, ki jo je vladna stran sindikatom predstavila konec marca, namreč za konfederacijo ni sprejemljiva in je pri pogajanjih ni mogoče uporabljati kot objektivno sliko plačnega sistema in posledic njegovega delovanja.
Izvzem usmeritev in izhodišč za spremembe plačnega sistema iz omenjene analize ministrstvu za javno upravo predlagajo tudi v pogajalski skupini dela reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, je razvidno iz dokumenta, ki ga je pridobila STA. Kot so zapisali, zahtevajo, da se iz analize črtajo vse vrednostne sodbe in interpretacije podatkov, ki presegajo iz njih izhajajoče objektivne zaključke. Mesta v analizi po njihovem mnenju prav tako nimajo predlogi, ki interesno predstavljajo pogajalska izhodišča.
Kot so zapisali v konfederaciji, je treba v uvodu besedila pojasniti metodološka orodja in v dokument vključiti "manjkajoče, a za objektivno vrednotenje položaja javnih uslužbencev nujno potrebne primerjalne podatke". Podobno tudi v pogajalski skupini dela sindikatov predlagajo, da se v dokument vključi primerjava povprečne plače na zaposlenega v posameznih plačnih skupinah, po tarifnih razredih in plačnih podskupinah delovnih mest, saj da je primerjava povprečnih plač samo na zaposlenega v posamezni dejavnosti premalo za objektivno analizo.
Glede primerjav izplačevanja delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela so zapisali, da bi bile te vzdržne le, če bi pridobili še manjkajoče podatke. Po njihovem mnenju bi morali pri izplačilih uspešnosti zaradi nadomeščanja upoštevati tudi podatke o številu odsotnih javnih uslužbencev, ki jih v času odsotnosti delodajalci niso nadomestili, o številu nezasedenih delovnih mestih, prihrankih iz tega naslova in sredstvih, porabljenih za izplačilo te uspešnosti v času nadomeščanja.
V zvezi z napredovanji pa v omenjeni skupini menijo, da bi bilo smiselno pridobiti podatke o napredovanjih, ki se bodo izvedla letos, po plačnih skupinah in o njihovih učinkih na maso plač. Po njihovem prepričanju bi morali po dejavnostih in poddejavnostih prikazati napredovanje od izhodiščnega do najvišjega plačnega razreda ter napredovanja analizirati tudi v luči opravljene prevedbe ob prehodu na nov plačni sistem pred nekaj leti.
V konfederaciji navajajo tudi, da vlada v povzetku analize, ki je po njihovem mnenju v resnici predlog sprememb plačnega sistema, brez kakršnekoli kritične distance sledi priporočilom iz evalvacije slovenskega plačnega sistema v javnem sektorju, ki jo je leta 2011 pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Toda priporočila so nastala "dobesedno na vrhuncu varčevalne histerije, to je v prvi polovici leta 2011," in so "ujetnik takrat dominantne neoliberalne doktrine, ki so jo vsiljevali evropski periferiji," opozarjajo v konfederaciji.
Kot ugotavljajo, zategovanje pasu ostaja osrednji cilj države kljub dejstvu, da se makroekonomski kazalci izboljšujejo. "Ne gre za odpravljanje anomalij in neustreznih rešitev v plačnem sistemu, ampak za nabor sprememb, ki znižujejo stroške dela," menijo v konfederaciji in dodajajo, da je to zanje nesprejemljivo.
Tudi v pogajalski skupini dela sindikatov opozarjajo na sledenje omenjenim priporočilom OECD in ne pristajajo na napovedano smer sprememb. "Podpiramo enotnost plačnega sistema, ne pa njegove razgradnje," so jasni. Njihovo temeljno izhodišče je, kot so poudarili, da so plače v javnem sektorju po vseh ključnih elementih plačnega sistema za leti 2015 in 2016 določene, zato ne pristajajo na njihovo zniževanje.
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za javno upravo, bodo odziv na prejeta gradiva najprej poslali sindikatom. Dodali pa so, da jih po navedbah ministra Borisa Koprivnikarja zanimajo predvsem konkretni predlogi sindikatov, ki lahko prispevajo k vzdržnosti javnih financ. Vnovično srečanje vladne in sindikalne strani je bilo okvirno dogovorjeno za ta mesec, kdaj bo, še ni znano.
