Večina prebivalcev je v času prvega potresnega sunka še spala. Zaradi bobnenja in tresenja tal je Ljubljančane zajel strah in začeli so zapuščati domove. Potresni sunki so se sicer vrstili vso noč, vendar na srečo niso bili tako močni kot prvi. Ker se ljudje niso mogli vrniti v svoje domove, so bili polni vsi ljubljanski parki in trgi. Sreča je bila, da so ljudje zapustili hiše šele, ko je minil prvi potresni sunek, zato padajoče opeke niso poškodovale veliko ljudi.
Jakost potresa je bila 8.–9. stopnje po MCS. Potres je terjal sedem smrtnih žrtev, nekaj oseb pa je bilo ranjenih. Ljubljanski občinski svet je naslednje dopoldne sprejel nekaj nujnih ukrepov za pomoč najbolj prizadetim prebivalcem. Obenem so poskrbeli za varnostne ukrepe, postavili policijski nadzor in sprejeli odredbo o ogledu poškodovanih hiš. V mestu so zaprli vse šole in ustavili dela v nekaterih tovarnah. Nekaj dni po potresu so v mesto prispele vojaške enote, ki so začele graditi zasilna prebivališča za brezdomce. Na različnih koncih mesta so v kratkem času dokončali enajst barak. Veliko Ljubljančanov je mesto zapustilo in se zateklo k sorodnikom na deželo.
V mestu so zrasla velika šotorska naselja. Naselje je zraslo na Mirju, kjer je Fran Jakopič ponudil brezdomcem prazne zeljarske sode in kadi. Pomanjkanje hrane se je v mestu hitro čutilo, zato so organizirali pet zasilnih kuhinj, v katerih so zastonj ali za nizko ceno razdelili nekaj tisoč toplih obrokov na dan. Škoda po potresu je bila zelo velika. Najbolj so bile poškodovane hiše v Špitalski, današnji Stritarjevi ulici, kjer so podrli vse hiše razen ene, enako je bilo tudi na Čopovi, Židovski, Trubarjevi in na Levstikovem trgu. Po potresu je bila Ljubljana živahno gradbišče. To obdobje na področju Ljubljanskega urbanizma predstavlja eno od najpomembnejših prelomnic našega glavnega mesta.
Dogodki na današnji dan
1028 – Henrik III., sin rimsko-nemškega cesarja Konrada II., je potrjen za nemškega kralja
1818 – Luka Čeč odkrije notranje dele Postojnske jame
1836 – izid PrešernovegaKrsta pri Savici
1865 – John Wilkes Booth ustreli Abrahama Lincolna
1912 – v Atlantskem oceanuTitanik pozno zvečer zadene ob ledeno goro
1927 – v Göteborgu na Švedskem začnejo izdelovati prve avtomobile znamke Volvo po tekočem traku
1941 – Tretji rajh postavi zasedbeno oblast na Štajerskem in Gorenjskem
1956 – na konvenciji v Čikagu premierno predstavijo videokaseto
1962 – Georges Pompidou postane francoski premier
1976 – Maroko in Mavretanija si razdelita Zahodno Saharo
2003 – znanstveniki so določili sestavo 99 odstotkov celotnega človeškegagenoma, ki so jo določili kar 99,99 odstotka natančno
Rojstva na današnji dan
216 – Mani, perzijski prerok, voditelj manihejstva
1857 – Aluizio Azevedo, brazilski pisatelj
1866 – Felix-Raymond-Marie Rouleau, francosko-kanadski kardinal
1877 – Rajko Nahtigal, slovenski jezikoslovec
1913 – Vladimir Pavšič – Matej Bor, slovenski pesnik, prevajalec, dramatik
1925 – Abel Muzorewa, premier Zimbabveja
1925 – Rod Steiger, ameriški igralec
1936 – Ivan Dias, indijski kardinal
1941 – Julie Christie britanska filmska igralka
1945 – Ritchie Blackmore, angleški rok glasbenik
1996 – Abigail Breslin, ameriška filmska in televizijska igralka
Smrti na današnji dan
1345 – Richard de Bury, angleški knjižničar
1759 – Georg Friedrich Händel, nemški skladatelj
1865 – Abraham Lincoln, ameriški predsednik
1930 – Vladimir Vladimirovič Majakovski, ruski pesnik
1935 – Emmy Noether, nemška matematičarka
1980 – Gianni Rodari, italijanski pisatelj in pedagog
1986 – Simone de Beauvoir, francoska filozofinja, pisateljica, feministka
1988 – Fran Zwitter, slovenski zgodovinar
1998 – Tone Svetina, slovenski pisatelj
2009 – Maurice Druon, francoski pisatelj
2014 – Davorin Savnik, slovenski oblikovalec in arhitekt
