V Sloveniji se že sedem let ukvarjamo le z reševanjem gospodarske in finančne krize. Ker je bil pri tem upoštevan le ekonomski vidik in se je ves čas le varčevalo, je trpela sociala, je danes v DZ dejal Mesec.
Posledično pod pragom revščine živi že 291.000 ljudi, od tega 55.000 otrok, je povedal. Vse več ljudi ne zmore plačevati osnovnih življenjskih stroškov, kot so komunalne storitve, električna energija, račun za mobilni telefon, rtv-prispevek, je dodal.
Simobil ima denimo, tako prvi vodja poslanske skupine ZL, zaradi uporabnikov, ki niso sposobni poravnati položnic, trenutno odprtih 214.00 računov v višini 22 milijonov evrov, RTV Slovenija pa beleži pet odstotkov naročnikov, ki s plačilom rtv-prispevka zamujajo več kot 180 dni.
ZL je v tej luči po zgledu Hrvaške, Madžarske, Makedonije in Islandije pripravila osnutek zakona o enkratnem odpisu dolgov najranljivejšim.
Ta odpis omogoča v dejavnostih, ki pokrivajo elektriko, plin, ogrevanje, komunalne storitve, najemnine za stanovanja in telekomunikacijske storitve.
Za odpis bi lahko kandidirali dve kategoriji ljudi: prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter vsi, ki so v zadnjih 12 mesecih v povprečju prejemali manj kot 593 evrov neto mesečno.
Da ne bi prihajalo do zlorab, so v ZL predvideli več varovalk. Tako se denimo za odpis ne bi mogel potegovati nekdo, ki ima več kot eno nepremičnino. Demotivacijo in špekulacije glede nadaljnjega plačevanja položnic se medtem skuša preprečiti tako, da bi bili lahko odpisani le dolgovi, ki so zapadli do 31. decembra lani.
Postopek odpisa bi po Meščevih besedah potekal v treh fazah. V prvi fazi bi Finančna uprava RS (Furs) podjetja pozvala h kandidaturam za odpis, ta pa bi se prijavila. ZL rok za to v osnutku zakona postavlja konec avgusta. V drugi fazi bi prebivalci oz. gospodinjstva predložili ustrezna dokazila, da se za to lahko potegujejo, v tretji fazi pa bi prišlo do odpisa.
Podjetja naj bi bila za odpis zainteresirana zato, ker bi jim država priznala davčne olajšave. V višini odpisanega zneska bi bila namreč oproščena plačila davka od dohodka pravnih oseb in davka na dodano vrednost (DDV).
Poleg tega bi lažje odpisala dolgove in počistila bilance. To je sicer mogoče že po obstoječi zakonodaji, a je zaradi predvidenega postopka izdajanja opominov, predlogov za izvršbe in dokazovanja, da te niso mogoče, zapleteno in drago. "Podjetja se zato te prakse ne poslužujejo, dolgovi pa se akomulirajo v bilancah - kot pri Simobilu," je dejal Mesec.
Osnutek zakona bi lahko zajel okoli 200.000 ljudi, koliko manj davkov bi se z njegovega naslova zlilo v proračun, pa ni znal povedati. To bi bilo odvisno od prijavljenih dolžnikov in podjetij, v nobenem primeru pa ne bi imelo posledic za letošnji proračun, je navedel. Izpad davkov bi deloma kompenzirala večja potrošnja tistih, ki bi jim bili odpisani dolgovi, je pristavil.
Da bi bili lahko odpisi s strani Evropske komisije razumljeni kot nedovoljena državna pomoč, glede na izkušnje tujine ne verjame.
Poslanec ZL sicer pričakuje podporo koalicije. V vrstah SD, DeSUS in deloma tudi SMC jo je bilo zaznati že, ko so na matičnem odboru v DZ februarja pripravo tovrstnih sprememb predlagali vladi, a so bili zavrnjeni, ker niso bili dovolj konkretni, je opozoril. "Zato smo naredili korak naprej in pripravili konkreten zakon," je povedal. Spomnil je še, da je SMC v predvolilnem času napovedovala bolj socialno politiko.
Ob tem je zavrnil pomisleke, da je osnutek zakona plod rivalstva med ZL in SD. Ministrstvo za delo pod vodstvom ministrice iz vrst SD Anje Kopač Mrak namreč pripravlja podoben zakon. A medtem ko ZL cilja na raven države, ministrstvo cilja na raven občin, je pojasnil Mesec.
