Na poslansko vprašanje Urške Ban (SMC), kako bo potekala prenova državne informatike, je Koprivnikar odgovoril, da se je priprava strategije razvoja informatike začela že leta 2013, ko sta bila pripravljena analiza rešitev in načrt prenove, ki je predvideval tudi izgradnjo državnega računalniškega oblaka.
V tem mandatu so na ministrstvu za javno upravo po Koprivnikarjevih besedah vladi nedavno predlagali imenovanje skupine za razvoj informatike in dveh podskupin vključno s časovnico, po kateri bodo do konca leta 2017 ponovno konsolidirali informatiko ožje državne uprave, zgradili računalniški oblak v treh različicah. Gre za državni računalniški oblak, ki se že postavlja, računalniški oblak za javno upravo, ki bo dostopen celotnemu javnemu sektorju, ter t. i. razvojni oblak, ki bo predvidoma postavljen v sodelovanju z neko razvojno-raziskovalno institucijo in bo odprt tudi za inovacije, je pojasnil minister.
Po njegovih besedah je treba med drugim urediti upravljanje s podatki, saj imamo v tej državi velike težave pri urejenosti in preglednosti podatkov, zato prihaja do neusklajenosti, neažurnosti in podvajanja. Prav tako je treba konsolidirati infrastrukturo in aplikativne rešitve. Zdaj namreč za iste namene uporabljamo različne aplikacije, ki so med sabo nezdružljive, ali pa različni državni organi uporabljajo isto aplikacijo istega proizvajalca, ki pa je večkrat zaračunana, je pojasnil. Prav tako se zavzema za enotno varnostno politiko celotnega informacijskega sistema, da bi se natančno vedelo, kakšne so pristojnosti dostopov, in da bi zagotovili sledljivost vpogledov v te podatke.
Ocenjeni prihranki so v prvih treh letih 20 milijonov evrov, v letošnjem letu pa se je proračun že zmanjšal za devet milijonov evrov, je pojasnil Koprivnikar.
Kakšni so načrti v zvezi s spremembami zakonodaje na področju lokalne samouprave, pa je zanimalo Uroša Prikla (DeSUS). Kot je pojasnil Koprivnikar, poleg strategije razvoja javne uprave trenutno pripravljajo tudi strategijo razvoja lokalne samouprave. Po njegovih besedah želijo med drugim razbremeniti občine, odprto pa je tudi vprašanje vzpostavitve regij.
Omenjena strategija bo, kot je pojasnil, pokazala tudi, katere naloge se izvajajo na občinski, katere na regionalni in katere na državni ravni, da ne bi prišlo do ustanavljanja pokrajin zgolj iz političnih želja.