Prehajanje na poletni čas je sicer v Sloveniji uredil že zakon iz leta 1983, sprejet zaradi naftne krize. Da pa vsako zadnjo nedeljo v marcu premaknemo uro za eno uro naprej in vsako zadnjo nedeljo v oktobru za eno uro nazaj (premik na zimski čas), smo dokončno določili leta 2006.
Ideja je nastala z namenom boljšega izkoriščanja dnevne svetlobe, s čimer naj bi dosegli prihranke energije. Vendar pa so različne statistične analize, ki so jih opravile elektrodistribucijske družbe, pokazale, da ima sprememba ure na poletni čas le neznaten vpliv na porabo elektrike.
Uro premikajo v približno 70 državah po svetu, vendar ob različnih dnevih. Prvi so urne kazalce prestavili Francozi že leta 1916.
Po ocenah ministrstva za gospodarstvo pa premik delovnega časa v poletnem času pozitivno vpliva na učinkovitost dela zaposlenih, ki delajo na terenu ter tudi na varnost pri delu, saj se več dela opravi pri dnevni svetlobi. Poleg tega poletni čas omogoča, da se zvečer vse vrste dejavnosti za prosti čas zaradi naravne svetlobe izvajajo v veliko prijetnejših pogojih.
Poletni čas se začne zadnjo nedeljo v marcu ob 2. uri po srednjeevropskem času, in sicer tako, da se premakne za 60 minut naprej in se čas ob 2. uri računa kot 3. ura. Konča se zadnjo nedeljo v oktobru ob 3. uri, in sicer tako, da se ura pomakne za 60 minut nazaj in se čas ob 3. uri računa kot 2. ura.
