Z novim zakonom o bančništvu se v slovenski pravni red prenaša v zadnjih letih spremenjeno evropsko zakonodajo na tem področju, vlada pa je predvidela še nekaj drugih novosti. Ena od njih je pristojnost Banke Slovenije za izrekanje glob - tako bankam kot vodilnim v njih. Do boljšega upravljanja bank naj bi po besedah Irene Sodin s finančnega ministrstva prišli z zaostritvijo zahtev glede ureditve in postopkov korporativnega in poslovnega upravljanja bank. Zakon na novo opredeljuje upravljanje tveganj ter jasneje opredeljuje dolžnosti in odgovornosti članov uprave banke, je povedala. "Obravnavani zakon je dobra podlaga za izboljšanje korporativnega upravljanja vseh bančnih institucij v Sloveniji in povrnitev zaupanja v bančni sistem," se je strinjal Dušan Verbič (SMC). Z njim se bo opredelilo način in pogoje poslovanja 23 bank in hranilnic v Sloveniji, ne glede na lastništvo, je navedel.
Blažilniki naj bi omejevali pretirano kreditno ekspanzijo
Poleg kapitalskih zahtev bodo banke dolžne izpolnjevati še dodatne kapitalske blažilnike, med njimi varovalni kapitalski blažilnik, ki je enak za vse banke v EU, ter proticiklični kapitalski blažilnik, ki se določi na nacionalni ravni. Ti blažilniki naj bi omejevali pretirano kreditno ekspanzijo v obdobju gospodarske rasti. "Vsi dobro vemo, do kakšne ekspanzije kreditov je pri nas prihajalo v obdobju konjunkture," je novost podprl Uroš Prikl (DeSUS) in opomnil, da do česa takšnega ne sme priti nikoli več. S predlogom zakona se tudi krepi nadzor nad bankami bank, je napovedala Sodinova. Banka Slovenije bo na podlagi ocene tveganja za vsako banko pripravila nadzorni program in izvajala pogostejšo in bolj sistematično uporabo nadzorstvenih ukrepov na kraju samem. Nadzor bo temeljil na bolj trdnih standardih in oceni nadzornih organov, usmerjenih v prihodnost. Predlog zakona je med drugim tudi podlaga, da del nadzornih pristojnosti za banke preide na Evropsko centralno banko, ki je enotni mehanizem nadzora nad bankami v območju evra začela izvajati novembra lani.
Nov zakon ne ureja vseh vprašanj delovanja bank
Jožef Horvat (NSi) je bil kritičen do dejstva, da se z novim zakonom do sedaj veljavnega zakona o bančništvu ne razveljavlja v celoti. Tudi Sodinova je priznala, da se z njim ne ureja vseh vprašanj delovanja bank. Nekatera bodo namreč urejena v bodočih zakonodajnih predlogih, in sicer bo vlada predlagala posebna zakona za reševanje bank v težavah ter za sistem jamstva za vloge. Poslanci koalicijskih strank so predlogu zakona napovedovali podporo, imajo pa v DeSUS in SD pomisleke glede določbe, ki ne omogoča sodelovanja delavcev pri upravljanju. Za banke v državni lasti bi to moralo veljati, je pozval Prikl, Franc Križanič (SD) pa je dodal, da je "vključevanje predstavnikov delavcev v uprave in nadzorne svete bank eden od ključnih ukrepov za prevetritev koncepta razpaslih slabih praks". Ker ohranja prepoved soodločanja delavcev v bankah, zakonu nasprotujejo tudi v ZL. Predvsem po so kritični do zviševanja zahtev o kapitalski ustreznosti bank. S kapitalsko ustreznostjo smo v Sloveniji že tako ali tako pretiravali, a banke še vedno ne kreditirajo gospodarstva, je dejal Luka Mesec (ZL).
Bomo že tretjič sanirali banke?
V razpravi se niso izognili sanaciji slovenskega bančnega sistema. Zadnja sanacija je nas davkoplačevalce zaenkrat stala več kot pet milijard evrov, je spomnil Marko Pogačnik (SDS) in ocenil, da niti danes obravnavani zakon ne bo dal zagotovila, da v Sloveniji ne bomo že tretjič sanirali bank na račun davkoplačevalcev. Edini ukrep, ki bi to zagotovil, bi bila privatizacija bančnega sistema, menijo v SDS. Podobno stališče imajo tudi v NSi. Kot je dejal Horvat, vztrajajo, da je nujno treba čim prej izvesti privatizacijo bank v državni lasti, saj so zasebne banke bistveno bolje upravljane od državnih.
