Skobir bo za direktorja imenovan za pet let. Družba ne bo imela nadzornega sveta, bodo pa imenovali odbor vlagateljev z mandatom petih let, ki ga bodo sestavljali Pierre Dominique Prümm, Kai Peter Holger Zobel in Gudrun Telöken, vsi iz Fraporta. Delnice Aerodroma Ljubljana, ki bo tudi po preoblikovanju ohranil takšno ime, bodo umaknili iz trgovanja na Ljubljanski borzi. Osnovni kapital družbe bo znašal dobrih 15,8 milijona evrov, je še predvideno v sklicu skupščine. Upravo Aerodroma Ljubljana kot člana trenutno sestavljata še Bernarda Trebušak in Iztok Podbregar. Nemški Fraport je v Aerodromu lani kupil večinski delež, letos pa je iz lastništva iztisnil še manjšinske delničarje, tako da ima zdaj v lasti 100-odstotni delež upravljalca največjega slovenskega letališča. Po prevzemu se je pojavilo veliko vprašanj, kaj bo z investicijami na letališču.
Javnost zanima predvsem, ali bo novi lastnik podprl želje uprave Aerodroma pod vodstvom Skobirja, ki si je na Brniku prizadevala zgraditi nov potniški terminal, a so ji te načrte na skupščini leta 2013, na kateri država ni smela glasovati, prekrižali manjšinski delničarji.
Skobir je za STA nedavno pojasnil, da na področju infrastrukture najprej načrtujejo obnovo obstoječega terminala, in sicer na točkah, "kjer nas najbolj boli". Ozka grla denimo predstavljajo prijave na let in varnostno-kontrolne točke, "kjer se potniški tokovi mešajo in imamo zjutraj kar precej težav". Lotili se bodo tudi povečanja in posodabljanja površin, ki so namenjene potnikom, npr. za gostinske storitve.
"V naslednji fazi bo sledil načrt - skladen z rastjo prometa - za drugi terminal, ki pa bo verjetno malo drugačen, kot je bil dosedanji," je pojasnil Skobir. In kakšna je predvidena časovnica za te projekte? "Če bo šlo vse optimalno, če se bodo vsi roki in razpisi izvedli brez zapletov, pričakujemo, da bi naslednje leto že začeli z obnovo terminala," je napovedal.
