S tem bi založbo Mladinska knjiga prenesli z Družbe za upravljanje terjatev bank na Slovenski državni holding.
"Prepričani smo, da je to nujni ukrep, s katerim bo vlada zagotovila nadaljnje izdajanje in distribucijo kvalitetne domače in prevodne knjige s področja leposlovja, humanistike, slovarjev, leksikonov, enciklopedij in otroške ter mladinske književnosti. In s tem dokazala, da resnično razume pomen knjige za samobitnost slovenskega naroda in države," so v izjavi zapisali pisatelji.
Na ministrstvu za kulturo upajo, da bo pobuda, ki so jo že posredovali vladi, sprejeta čim prej. Kot so zapisali, Mladinska knjiga "kot daleč največja založba v Sloveniji ob nekaj ozko specializiranih izrazito majhnih založnikih edina zagotavlja izdajanje izrazito neprofitnega, vendar visoko kakovostnega izvirnega leposlovja in predvsem tudi izdajanje temeljne znanstvene literature (enciklopedije, leksikoni...) in tudi znanstvenih in strokovnih del s posameznih področij znanosti oziroma humanistike, kar je za razvoj Slovenije in slovenske znanosti ter za ohranjanje ravni splošne izobrazbe ključnega pomena."
Založba razpolaga z avtorskimi pravicami večine slovenskih knjig, ki so izšle v zadnjih desetletjih, kar je neprecenljiva vrednost. Razpolaga tudi z najmočnejšo in najbolj prostorsko razvejano mrežo knjigarn v Sloveniji in tako omogoča, da so knjige in drugi nosilci informacij dostopni prebivalstvu po vsej Sloveniji. Hkrati omogoča, da to velja tudi za knjige velike večine ostalih založnikov, ki praviloma nimajo lastnih knjigarn ali pa jih imajo neprimerljivo manj.
"Ta mreža knjigarn, ki sega v sleherno manjše slovensko mesto, predstavlja del ključne, četudi ne formalno javne kulturne infrastrukture, ki lahko v nekaj mesecih dobesedno razpade, kolikor bi večinski lastnik Mladinske knjige postal kdorkoli, ki bi imel predvsem materialni interes, saj se glede na znane okoliščine trenutno Mladinska knjiga prodaja po zelo nizki ceni, tako da bi si kupec, ki bi jo kupil iz špekulativnih razlogov, lahko že v nekaj mesecih povrnil kupnino z razprodajo knjigarn, ki so v mnogih krajih locirane na zelo privlačnih lokacijah," so prepričani na ministrstvu.
Če bi bila Mladinska knjiga prodana komu, ki nima te vrste interesa, kar je povsem logično, če bi šlo za zasebni kapital, bi bila Slovenija prej ko slej prisiljena morda celo v ustanovitev javnega zavoda, ki bi zagotavljal zelo podoben založniški program, kot ga zdaj še zagotavlja Mladinska knjiga. Enako prisiljena bi bila tudi v oblikovanje nove mreže knjigarn po Sloveniji, kar bi nedvomno predstavljalo neprimerno višje stroške kot nakup 50 odstotkov delnic Mladinske knjige po ceni, po kakršni jih trenutno ponuja prodajalec, ki z njimi razpolaga, so še zapisali na ministrstvu.
Založba Mladinska knjiga je trenutno v upravljanju Družbe za upravljanje terjatev bank, potem ko so jo banke upnice po stečaju holdinga Zvon Dva, ki je leta 2006 postal njen večinski lastnik, nekajkrat poskušale prodati, vendar neuspešno.
