Nad slabo banko še vedno visi negativno mnenje računskega sodišča in visoke plače, ki bi si jih morali znižati do prejšnjega petka.
Slaba banka, zdaj že skoraj sinonim za netransparentnost, slabo gospodarnost in visoke plače. Precej višje, kot tiste, ki so jih deležni navadni smrtniki, celo višje od tistih, ki si jih mesečno izplačujejo najuspešnejši menedžerji. Računsko sodišče je v začetku tega meseca Družbi za upravljanje terjatev bank izstavilo račun za njeno poslovanje v preteklosti. »DUTB je v letu 2013 poslovala neučinkovito in negospodarno, o pravilnosti poslovanja v letu 2013 pa ji je računsko sodišče izreklo negativno mnenje,« se glasi povzetek več kot 300 strani dolgega poročila računskega sodišča, ki je zelo konkretno opredelilo kršitve.
In kakšni so očitki računskega sodišča?
Predsednik slednjega je javnosti na novinarski konferenci predstavil tiste, ki najbolj bodejo v oči. Med njimi so astronomska, skoraj 1,3 milijona evrov vredna nepravilno oddana javna naročila, DUTB ni oblikovala sklada za stabilnost bank, kot to določa zakon, ni zagotavljala obračunavanja prejemkov članov upravnega odbora DUTB v skladu s politiko prejemkov DUTB, ni sprejela sistemizacije delovnih mest, kljub temu da je zaposlovala več kot 10 oseb, v nasprotju s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe in delovna razmerja, je z osebo, ki ni bila član upravnega odbora DUTB, sklenila pogodbo o zaposlitvi za poslovodne osebe, zato je bil tej osebi izplačan znesek 21.533 evrov bruto, neizvršnim direktorjem so v letu 2013 na podlagi pogodb o poslovodenju kljub manjši odgovornosti in obsegu dela pripadali prejemki, ki so za 17 odstotkov presegali prejemke vršilcev dolžnosti izvršnih direktorjev. Vse to je le del očitkov računskega sodišča, zaradi katerih je bilo podano negativno mnenje. Ob tem je zanimiv odziv vodilnih na slabi banki, ki so jasno povedali, da vseh priporočil računskega sodišča ne bodo upoštevali, ker se njihova mnenja pač razlikujejo od mnenja računskega sodišča.
Nižje plače?
A nekatere spremembe se bodo na DUTB, če to želijo ali ne, morale zgoditi. Že v petek se je na primer iztekel rok, do katerega bi si morali nekateri zaposleni na slabi banki znižati plače. Po predlogu vlade je lahko odslej plača glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Månssona namesto 20.500 evrov mesečno 17.000 evrov bruto na mesec. Nekaj tisoč evrov manj lahko ima drugi izvršni direktor slabe banke, Janez Škrubej, in sicer namesto 21.533 mesečno 12.000 evrov bruto. Tudi denarnice novih neizvršnih direktorjev, ki bodo svoj mandat nastopili aprila – nekdanjemu nadzorniku NLB Marku Simonetiju, predsedniku izredne uprave Probanke Imreju Baloghu in članu upravnega odbora družbe Sip Šempeter Janezu Širovniku – bodo nekoliko lažje. Namesto zdajšnjih 10.000 evrov bruto, kolikor so za delo prejemali trije Švedi, bodo Slovenci prejeli med 4000 in 5000 evrov, odvisno od tega, ali so poleg funkcije še člani katere izmed komisij.
DUTB se požvižga
Slaba banka v petek za javnost ni želela ne potrditi ne zanikati, ali so si ustrezno znižali plače. Še več, še naprej najemajo številne zunanje svetovalce, čeprav imajo znotraj DUTB za ta področja ustrezne službe. Eno takšnih področij so na primer odnosi z javnostmi. Slaba banka za svetovanje na tem področju kljub lastni službi družbi Sintegra Lab mesečno nakaže 6700 evrov. A šli so še korak dalje, ki samo kaže na to, da se vodilni na DUTB požvižgajo na računsko sodišče. Za 8700 evrov so pri družbi Ethic Inteligence naročili protikorupcijski certifikat. Z njim najverjetneje želijo pred nosom mahati predsedniku računskega sodišča Tomažu Veselu, češ da je pri njih vse v najlepšem redu. A na računskem sodišču so jasni. Takšen certifikat zanje ne pomeni ničesar, temveč še enkrat samo dokazuje negospodarno ravnanje vodilnih na slabi banki.
