Na obisk v Hišo Malorca v Ajdovščini sta nas povabili tamkajšnja skrbnica Urška Brežnjak in Darja Zver, ki vodi Dnevni center za brezdomce Bertoki in zdaj kot strokovna usmerjevalka pomaga še v Ajdovščini. Hiša v središču Ajdovščine je v samo nekaj mesecih dobila novo podobo, zdaj pa v njej potekajo še zadnja dela – opremljanje prostorov. Še bolj veseli podatek, da sta se v njej že nastanila prva dva uporabnika, starejši gospod in mlajši fant. »Ti ljudje ne potrebujejo samo postelje, 'lačni' so predvsem normalnega življenja,« pove Darja Zver. Poudari, da brezdomce okolica še vedno stigmatizira, to pa med nami in njimi ustvarja nepotrebno oviro in veča distanco, v resnici pa so to ljudje, kot smo vsi ostali, le da je njih neki tragični dogodek ali več njih pahnilo na rob, in pristali so pod milim nebom. »To niso samo smrdljivi in umazani odvisniki, ki jim ne diši delo,« še poudarita sogovornici. Tako površno je namreč velikokrat mnenje javnosti. Del njune misije je zato, da ljudem preneseta sporočilo o razumevanju in sprejemanju.
Najtežji del projekta bo zagotovo približati idejo Hiše Malorca brezdomnim. Precej so še zadržani, povesta Zverova in Brežnjakova, saj je vse novo in ne vedo, kaj pričakovati. Se pa obe zelo trudita, sta veliko na terenu in na prijazen ter popolnoma nevsiljiv način približujeta hišo vsem morebitnim uporabnikom.
Odgovornost do krajanov
Zaradi okolice, v katero je postavljena hiša, in iz spoštovanja do lokalnih prebivalcev sta se Darja in Urška odločili, da vsem na stežaj odpreta vrata. To pomeni, da je obisk domačinov več kot dobrodošel. Menita, da jih bodo krajani sprejeli le, če bodo od blizu spoznali njihovo delovanje. Samo občutek sožitja lahko rodi dostojno sobivanje, energije odrinjenosti pa lahko to močno okrnijo. Pomemben del programa je zato tudi spodbujati uporabnike k higieni in negovanju ter obujanju veščin normalnega življenja. Potreben bo čas, da se bodo uporabniki socializirali. Brezdomcu mora rasti zaupanje, samopodoba, samospoštovanje. Nihče od teh med stisko ni prenehal biti človek. Vsi so žrtve nesrečnih dogodkov v svojih življenjih. Zaradi tega niso pozabil, kaj je tisto, kaj jih dela človeške, le obuditi morajo ta spomin, zato tako Urška kot Darja verjameta, da bodo skupaj lahko veliko naredili.
Sprejmimo jih …
Zanima nas, ali sta v letih delovanja ne tem področju, z ljudmi v stiskah, kdaj doživeli negativno izkušnjo, pa je tako odgovor ene kot druge isti. »Če si s človekom spoštljiv, ni popolnoma nobene nevarnosti. V kar nekaj letih svojih izkušenj se nisem niti enkrat počutila ogrožene,« pove Darja Zver. Urška Brežnjak se z njo strinja in doda, da so se z dvema stanovalcema že lepo ujeli, med njimi se gradi zaupanje, tudi pogovori so prijetni. Obe menita, da jih bodo sprejeli tudi ljudje.
V naslednjem obdobju bodo intenzivno opremljali hišo, prav bi jim prišle kakšne omare, gospodinjski aparati, vzmetnice, moške obleke. Če imate kaj od tega ohranjenega in ne potrebujete več, bodo v Hiši Malorca darovano z veseljem sprejeli, da bo lahko hiša zaživela. Oglasite se jim lahko na malorca.karitas@gmail.com ali pa pridete kar k njim na obisk. Zelo ga bodo veseli.
