Sodišče je zaradi dolga banki naročilo cenitev premoženja Karla Nežmaha. Na cenitev ni bil niti vabljen, sodna pooblaščenka pa je svoje delo opravila, ne da bi stopila na parcelo ali v hišo. Čeprav se je na cenilkino delo pritožil, je moral Karel račun poravnati. Objavljamo še eno od zgodb, ki kažejo na to, kako kruti so lahko izvršilni sodni postopki.
Žiga Kariž
Karel Nežmah je vitalen upokojenec, ki je bil v svojem življenju učitelj, športnik in podjetnik. Namesto da bi na starost v miru užival v sadovih svojega dela, ga tarejo skrbi. Priznava, da je sam kriv, da se je znašel v izvršbi. »Če bi se pravočasno odzval, zdaj teh težav ne bi imel. A ker sem se obnašal preveč nonšalantno, moram zdaj plačati.«
Žiga Kariž
Z dolgom 3800 evrov se je sprijaznil in se z banko tudi dogovoril, na kakšen način ga bo poravnal. Dogovoril se je tudi za začasno prekinitev vseh aktivnosti okoli izvršbe. A kot kaže, banka o tem ni obvestila sodišča in to je odredilo cenitev hiše in posestva v Halozah, ki ga je podedoval po očetu. Idilična hiška, pod njo pa, kot se za te kraje spodobi, vinograd.
Sodišče mu je ob tem, ko je k njemu napotilo izvedenca oziroma izvedenko, zabičalo tudi, da cenitve ne sme motiti. V nasprotnem primeru ga čaka 10.000 evrov kazni. Nestrpno je čakal, kdaj bo prišlo do cenitve, nato pa čez nekaj tednov domov dobil poročilo o cenitvi, ki sta ji bila dodana stroškovnik in račun. Za izdelavo poročila je moral Nežmah plačati skupaj nekaj več kot 900 evrov – 500 sodišču in 414 evrov cenilcu.
Kako je mogoče?
Po pregledu poročila je bil Nežmah ogorčen. Prvo vprašanje, ki se mu je porodilo, je bilo: kako je lahko cenitev nekdo opravil brez njegove prisotnosti? Posest je ograjena, hiša zaklenjena. Poleg tega je v poročilu lesena uta opisana kot garaža, opis prostorov v hiši pomanjkljiv, zelo natančen pa opis vinograda, do katerega brez lastnika hiše dostop ni mogoč.
Karla Nežmaha je najbolj zmotil opis: »Hiša ima kuhinjo, tri sobe, stranišče in kopalnico …, stavba je v slabem stanju, še uporabna, a potrebna temeljite obnove in zamenjave določenih gradbenih sklopov, ne omogoča bivanja po sodobnih standardih …«
Ko smo ga obiskali, nam je pokazal hišo in nas vprašal: »Pa vi povejte, ali je ta hiša primerna za bivanje ali ne? Ko je trgatev, tu spi tudi več kot 20 ljudi, tudi doktorji znanosti so med njimi. Kje so v poročilu opisane še tri sobe, ki so v nadstropju?« Karel Nežmah je trdno prepričan, da cenilca oziroma cenilke na njegovi posesti sploh ni bilo.
Žiga Kariž
Korektna cenitev
Ko smo govorili s cenilko, nam je trdno zagotovila, da je bila tam. »Natančno vem, za katero hišo gre,« nam je povedala in nam brez razmišljanja podrobno opisala pot, ki vodi do hiše, hišo in njeno okolico. A nato priznala, da je res, da Nežmaha na cenitev ni vabila, ker ji tega sodišče ni izrecno naročilo. Kot nam je zatrdila, se da cenitev korektno izvesti tudi brez tega, da bi vstopila na parcelo. Povedala nam je: »Zemljišča sem si ogledala s sosednje parcele mimo južnega in jugovzhodnega roba sosednje hiše in nato po bregu navzdol ob predmetnih parcelah. Podatki o zemljiščih, trajnem nasadu in objektih so vzeti iz javnih evidenc, podatkov v katastru in na spletu ter z ogleda na mestu samem. Poimenovanje lesenega objekta pa za cenitev ni bistveno (shramba ali garaža), pomembni so površina, materiali in vrednost objekta.«
Kaj je pomembno?
A za Karla, ki je cenitev plačal, čeprav je ni naročil, je pomembno vse. Čeprav do izvršbe na posestvu v Halozah ne bo nikoli prišlo, mu je pomembno, da je opis njegovega posestva natančen, da je vrednost prava in želel bi si, da si on in njegovo premoženje zaslužita toliko spoštovanja, da bi ga na cenitev poklicali.
Žiga Kariž
