Nova KBM je, kot smo pisali že pred časom, v zadnji fazi prodaje. Država naj bi po nekaterih informacij od prodaje druge največje slovenske banke, v katero je v zadnjih letih vložila dobro milijardo, iztržila okrog 200 milijonov evrov. Poslanec Luka Mesec, ki se na temo privatizacije redno oglaša, je ob tem prepričan, da bo kupec banke prejel lepo darilo.
STA
Ta teden je bila javnost nasičena z novicami o ogromnih honorarjih, ki so jih v zadnjem letu prejeli nekateri profesorji, o preiskavi pri nekdanji premierki Alenki Bratušek in seveda o morebitnem referendumu, ki ga napovedujejo nasprotniki pred dobrim tednom dni sprejete novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
A ob tem se v državi dogaja še marsikaj. In v prvi vrsti je prodaja mariborske NKBM, ki naj bi bila po nekaterih informacijah končana v nekaj tednih. To je banka, ki je bila pred leti na robu bankrota in ki jo država v petih letih rešila z dobro milijardo evrov davkoplačevalskega denarja.
Poslanec Združene levice Luka Mesec ob tem svari, da se banka, ki je po njegovem mnenju vredna približno 900 milijonov evrov, prodaja za 200 milijonov. Zato je v sredo medije pozval, naj ob vseh vladnih škandalih ne pozabijo tudi na darilo, vredno 700 milijonov evrov, ki ga vlada podarja neznanemu novemu zasebnemu lastniku.
Arsen Perić/M24
Vrednost banke
Pa pojdimo lepo po vrsti. Trenutna knjigovodska vrednost, ki jo izkazuje banka, je 640 milijonov evrov. Mesec ob tem navaja, da se »poštena« vrednost banke največkrat izračunava po formuli »knjigovodska vrednost x 1,4«. Na podlagi tega izračuna je banka vredna približno 900 milijonov. A to je v teoriji, praksa pa je v zadnjih letih pokazala, da je pri izračunavanju vrednosti banke treba upoštevati več različnih kriterijev. Koliko je slabega portfejla, kakšne medletne in končne rezultate prikazuje banka in podobno. Ravno zaradi tega je končna vrednost različna od banke do banke. In NKBM ima kljub dokapitalizaciji, sanaciji in prenosu dela terjatev na DUTB približno četrtino slabega portfejla. Prav tako kljub prestrukturiranju banke ni nobenih zagotovil, da se bo ta portfelj izboljšal, poudarjajo nekateri strokovnjaki. Za koliko bo banka prodana, ostaja le ugibanje, a po mnenju poznavalcev ji veliko več kot 200 milijonov evrov ne bo uspelo iztržiti. A glede na velikanski vložek davkoplačevalcev je tudi res, da bi se morala država kot prodajalka zavzeti, da bi se vložek državljanov povrnil v čim večji meri.
Novi predsednik uprave
STA
Medtem je novi predsednik uprave NKBM Robert Senica glede prodaje banke, za katero naj bi država iztržila 200 milijonov evrov, izredno redkobeseden. Pred dnevi je poudaril, da je to vprašanje za lastnika, sicer pa je lahko percepcija kupca o vrednosti drugačna. »Ceno, ki bo dosežena, moramo v vsakem primeru postaviti v okvir razmer na bančnem trgu. Te so takšne, da bo zelo težko dosegati visoke stopnje dobičkonosnosti. Kupci verjetno gledajo dolgoročno in imajo to vračunano,« pravi novi prvi mož NKBM Senica, ki verjame, da bo na čelu banke ostal do konca leta 2019 in to ne glede na morebitno spremembo lastništva.
A kaj lahko se tudi zgodi, da bo prodaja NKBM padla v vodo. Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je namreč v začetku februarja v imenu razlaščenih imetnikov delnic NKBM na ustavno sodišče vložilo predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje te druge največje državne banke, vse do odločitve glede ustavnosti sporne novele zakona o bančništvu. V združenju namreč opozarjajo, da je prav novela zakona o bančništvu med drugim uveljavila podlago za razlastitev skoraj 100.000 delničarjev NKBM.
STA
