Za priviligerane javno izobraževanje in javni sektor kot ozadje zaslužkarstva?
STA/G.G.
10. 3. 2015, 13.55
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je v današnjem odzivu na primer ministrice za izobraževanje v odstopu Stanke Setnikar Cankar pozval pristojne, naj raziščejo vse vidike zaslužkarstva nekaterih posameznikov v javnem sektorju. Izrazil je pričakovanje, da bo politika namesto politične histerije in rokohitrstva pripravila sistemske izboljšave.
STA
Štrukelj je na novinarski konferenci poudaril, da v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) od pristojnih terjajo pojasnilo, kaj se je dogajalo v posameznih javnih zavodih in kdo je odločal o toku denarja. Prav tako naj po njegovih besedah pojasnijo povezave med zasebnimi podjetji in zaposlenimi v javnem sektorju.
Pri tem je Štrukelj pozdravil napoved ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, da bodo javni uslužbenci, javni zavodi in organizacije v prihodnje podvrženi stalnemu pregledu, hkrati pa bo zagotovljena transparentnost plač, transferjev in prihodkov. Po besedah glavnega tajnika Sviza so v boju proti zaslužkarstvu nujne tudi zakonodajne spremembe.
Prvo priložnost Štrukelj vidi že v pripravi novega visokošolskega zakona. Po njegovih besedah je zato nesprejemljivo, da bi predstavnika zaposlenih v upravnem odboru univerze, kot predvideva koncept zakona, izbiral senat in ne zaposleni. S tem bi se na škodo zaposlenih okrepil nadzor nad izbiro posameznikov, ki bodo nadzirali tok denarja.
Razlaga Setnikar Cankarjeve, da njeni avtorski honorarji izhajajo iz naslova tržnih dejavnosti in ne proračunskih sredstev, Štruklja ni prepričala. Po njegovih besedah je namreč nesprejemljivo, da privilegirani posamezniki javno izobraževanje in javni sektor nasploh jemljejo zgolj kot ozadje svojega zaslužkarstva. Če želijo to početi, naj ustanovijo zasebne fakultete, je dodal.
Zmotil jih ne le primer ministrice v odstopu
STA
Štrukelj je dejal, da Sviza ni zmotil le primer ministrice v odstopu, ampak tudi nerazumljivo visoki dohodki iz naslova avtorskih in podjemnih pogodb nekaterih drugih posameznikov v izobraževanju. Izpostavil je primer direktorja novomeškega šolskega centra Štefana Davida, ki je po podatkih iz Supervizorja od leta 2003 poleg plače zaslužil še nekaj manj kot 346.780 evrov.
Glede domnevno nerazumljivo visokih dohodkov finančnega ministra Dušana Mramorja v času, ko je služboval na ljubljanski ekonomski fakulteti, je Štrukelj napovedal, da bo zadevo komentiral šele, ko bodo znana dejstva. Opozoril pa je, da bi moralo v primeru razkritja podobnih zadev kot pri Setnikar Cankarjevi priti tudi do enakih reakcij.
Štrukelj je še poudaril, da zaslužkarstvo elite v izobraževanju dodatno potrjuje, da krizo plačuje večina zaposlenih v izobraževanju, ki dela trdo in odgovorno ter se je v zadnjih šestih letih zaradi varčevanja morala odpovedati delu svojih dohodkov. Po njegovih besedah do takšnih anomalij prihaja tudi zaradi neustreznega plačila kakovostnega dela v javnem sektorju.
STA
