V sodnih dvoranah se na prvi stopnji odvijata dve tožbi države, v katerih ta od posameznikov zahteva sporno pridobljeno premoženje. Od zakoncev Nihada in Gordane Kurtovićki, ki sta bila obsojena zaradi zlorabe prostitucije, terja 1,5 milijona domnevno nelegalnih evrov. V primeru »balkanskega bojevnika« Dragana Tošića pa naj bi bilo spornih skoraj sedem milijonov evrov.
Vlada je v četrtek ustanovila medresorsko delovno skupino za pripravo ukrepov za bolj učinkovito hrambo in upravljanje z zaseženim premoženjem po zakonu o kazenskem postopku in zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Med zadolžitvami skupine je tudi priprava pravne podlage, ki bo prispevala k izvajanju bolj učinkovitih rešitev na tem področju.
Do zdaj je sodišče na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora pod lupo vzelo štiri obsežne zadeve, v katerih država od posameznikov terja denar, saj je prepričana, da so do njega prišli na »umazan« način. Omenjeni zakon predvideva tako imenovano obrnjeno dokazno breme. To pomeni, da tožilstvu v pravdnem postopku ni treba dokazati, da je toženec premoženje zaslužil s pomočjo nečednih poslov, ampak mora on prepričati sodišče v nasprotno.
Odločitev v prid državi
Ostal brez jaguarja V prvem sodnem primeru po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora mora obsojeni preprodajalec mamil Andrej Lapornik državi plačati dobrih 247.000 nezakonito pridobljenih evrov. Sodišče je sicer ugotovilo, da je razpolagal s kar 354.600 evri umazanega denarja, a del tega premoženja so mu odvzeli že v kazenskem postopku, med drugim jekleni konjiček Jaguar, motor BMW, nekaj deset tisočakov gotovine, nakit, čoln in gliser.
Ljubljansko okrožno sodišče je lani v enem tovrstnem primeru že odločilo, in to v prid državi. Andrej Lapornik iz Portoroža mora seči v žep in državi plačati 247.000 evrov »umazanega denarja«. Pred to pravdno zadevo je bil Lapornik v kazenskem postopku obsojen na tri leta in sedem mesecev zapora zaradi ukvarjanja z drogo. Policisti so ga namreč ujeli pri delu, pri prodaji 756 gramov heroina, v hišni preiskavi pa so našli še več mamil. To ni njihov edini ulov, zasegli so mu še 50 tisoč evrov, nakit v vrednosti dobrih deset tisoč evrov, jaguarja in motor. Kazenski spis je bil podlaga za finančno preiskavo, ki je pokazala, da Lapornik razpolaga z okoli 340 tisoč evri umazanega denarja, od katerega ni plačal ne dohodnine ne prispevkov. Od te vsote so mu že v kazenskem postopku odvzeli 70 tisočakov. Lapornik se je v pravdi izgovarjal, da so ga z denarjem zalagali sorodniki.
Sodba bo znana v kratkem
V drugem primeru država od mariborskega gostinca Aleša Bračka, njegove poslovne partnerice Marte Kaiser in dveh podjetij, Legitimus in Novota, v katerih je prvoomenjeni odgovorna oseba, terja dobrih 1,8 milijona evrov domnevno nezakonito pridobljenega premoženja. Sodba je v izdelavi in odločitev sodišča bo znana v kratkem.
Dve zadevi se v sodnih dvoranah na prvi stopnji še odvijata. Ena izmed njiju je pravda med obsojenim parom Nihadom in Gordano Kurtović na eni in državo na drug strani. Ta od njiju zahteva 1,5 milijona evrov. Par je bil pred več kot dvema letoma obsojen na dveletno zaporno kazen zaradi zlorabe prostitucije. Na sodišču zdaj dokazujeta, kako sta se dokopala do petih stanovanj in velike hiše v Bosni in Hercegovini, če pa naj bi bila uradno brez vseh prihodkov in nista oddala dohodninske napovedi.
STA
Štiri tožilke proti balkanskemu bojevniku
Precej bolj medijsko odmevna je druga zadeva. Gre za »balkanskega bojevnika« Dragana Tošića, od katerega država (zastopajo jo kar štiri predstavnice specializiranega tožilstva) zahteva nekaj manj kot sedem milijonov evrov, ker je prepričana, da si je denar pridobil s trgovanjem z drogo. Poleg Tošića tožijo še njegovo ženo Meri, Miša Vlaisavljevića ter povezani podjetji Fundator in Bela hiša. Toženi trdijo, da so se do denarja dokopali povsem zakonito.
O Tošiću je bilo pred časom prelitega ogromno črnila. Spomnimo, da je tožilstvo zanj, kot šefu slovenskega dela narkokartela, v kazenskem postopku predlagalo 19 let in 10 mesecev zapora, a ga je sodišče oprostilo. S tako odločitvijo se ni strinjalo višje sodišče, ki je sodbo razveljavilo in vrnilo v vnovično sojenje, slednje še ni končano.
