Novelo zakona o tujcih, ki jo je DZ obravnaval po skrajšanem postopku, so predlagali poslanci ZaAB, SD, DeSUS in ZL, vlada in tudi varuh človekovih pravic pa sta jo podprla. Pripravo novele je sprožila medijsko odmevna in medtem že srečno razrešena zgodba somalijskega dekleta.
Dosedanji zakon o tujcih je taksativno našteval krog družinskih članov - enako kot zakon o mednarodni zaščiti v členu 16b, ki ga je ustavno sodišče januarja razglasilo za neskladnega z ustavo. Za družinske člane je štel le zakonce ali registrirane življenjske partnerje ter otroke in starše, ne pa npr. bratov in sester, kar je tudi vodilo v zaplete s somalijskim dekletom.
Dopolnili k noveli, ki ju je predlagala NSi, nista dobili zadostne podpore. Z njima bi na največ deset omejili letno število primerov, v katerih bi lahko pristojni organi uporabili diskrecijsko pravico in priznali pravico do združitve družine zaradi posebnih okoliščin.
Proti dopolniloma so se izrekli tudi na ministrstvu za notranje zadeve. Opozorili so, da bi takšne kvote pomenile kršitev temeljne človekove pravice - enakosti pred zakonom. Nekemu tujcu bi namreč združitev z družino zavrnili le, ker bi bila kvota že zapolnjena. Posledično bi bil tako v neenakem položaju v primerjavi s tujcem, ki bi mu to pravico odobrili še pred izpolnitvijo kvote.
