»Javno smo izpostavljeni na sramotilnem odru,« je Stanka Setnikar Cankar označila poročanje aplikacije Supervizor. V svojih dejanjih ne vidi ničesar spornega, saj je 636 tisočakov v preteklih letih zaslužila pri izvedbi izrednega študija, ki je prilagojen delovniku zaposlenih, zato poteka v popoldanskem času. Govoreč v množini je navrgla še, da bo nadaljnji pregled potrdil zakonitost njenega ravnanja in ovrgel kakršenkoli sum korupcije in nasprotja interesov pri tistih, ki opravljajo dejavnost fakultete.
»Ta razkritja bodo gotovo negativno vplivala na moje nadaljnje delovanje […] in se ves čas zlorabljala.« Stanka Setnikar Cankar
Na laž jo je na twitterju postavil nekdanji minister za izobraževanje Gregor Golobič, ki je objavil navedek iz Nacionalnega programa visokega šolstva za obdobje 2012–20, sprejetega leta 2011: »Visokošolski učitelji in drugi zaposleni bodo za plačo, ki jo bodo prejemali, opravljali vse obveznosti in naloge, ki izhajajo iz njihovega dela – tako poučevanje na katerikoli študijski stopnji kot raziskovanje, mentorstvo, svetovanje itn. Kopičenje dodatnih pogodbenih plačil, dodatkov za nadobremenitev in podobno na osnovno plačo ne bo več mogoče.«
Spomnimo, Setnikar Cankarjeva je dvignila precej prahu, ko je skušala uvesti popolnoma nov predlog koncepta Zakona o visokem šolstvu in s tem povoziti že usklajenega, ki je nastajal pod ministrstvom njenega predhodnika Jerneja Pikala. Slednji bi prvič v zgodovini Slovenije visokemu šolstvu zagotovil sistemsko financiranje in mu tako omogočil dejansko avtonomijo, kar je leta 2011 zahtevalo tudi ustavno sodišče. Setnikar Cankarjeva ni sledila Pikalovim stopinjam, še več, predlagala je, naj se s fakultetami podpisujejo triletne pogodbe, s čimer je prek financiranja skušala vplivati na njihovo avtonomijo.
Spomnimo se ministričinih besed, ki jih je sredi februarja izrekla na Radiu Študent: »Prihaja kitajsko leto koze, ovce in ovna, in kot so mi na eni konferenci pojasnili kitajski sogovorci so to leta, ko se malce več troši, tako da lahko v visokem šolstvu pričakujemo kakšno investicijo.«
Na kom je ministrica nameravala trošiti in na kom ne, je prav tako za RŠ povzel profesor s Filozofske fakultete, Gorazd Kovačič: »Zaposlenim so skušali fleksibilizirati delovni čas in obseg dela, razen za redne profesorje. Tako bi izbranci, med katerimi je tudi Setnikar Cankarjeva, ohranili svoj obseg privilegijev, medtem ko bi bili vsi ostali pedagoški delavci prekarizirani.«
»Ministrica gre na smetišče zgodovine, saj je uporabljala svoj položaj za ohranitev svojih akademskih privilegijev.« Gorazd Kovačič, profesor s Filozofske fakultete
Ministrica je na tej točki ponovno povozila zaveze Nacionalnega programa za visoko šolstvo. V tem je namreč zapisano: »V kontekstu ureditve kadrovskega sistema je treba omogočiti primerno plačilo (osnovno plačo) za vrsto in obseg dela ter usposobljenost posameznika.«
Čeprav ni sprejemala novinarskih vprašanj, je ministrica vse te okoliščine pojasnila kot poskus političnega onemogočanja, z besedami: »Ta razkritja bodo gotovo negativno vplivala na moje nadaljnje delovanje kot ministrice za izobraževanje, znanost in šport in se ves čas zlorabljala, zato sem predsedniku vlade Miru Cerarju ponudila svoj odstop.«
Napovedala je, da bo svojo ekipo zapustila svojemu nasledniku, kot tega se omenja Petra Mačka, ki je že zdaj opravljal funkcijo državnega sekretarja in podajal jasnejše intervjuje kot ministrica.
»Ministrica gre na smetišče zgodovine, saj je uporabljala svoj položaj za ohranitev svojih akademskih privilegijev,« se je glasil Kovačičev epitaf ministričine politične kariere.
