V Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije opozarjajo, da je večina pravic, ki zagotavljajo osnovno socialno varnost, vezanih na status urejenega prebivališča. Nekateri brez stalnega prebivališča imajo zakonsko bivališče prijavljeno na centrih za socialno delo ali humanitarnih organizacijah, da lahko uveljavljajo različne pravice od zdravstvenega zavarovanja do pravice za posamezne transferje.
Brez stalnega prebivališča niso le brezdomci
V skupnosti centrov za socialno delo (CSD) ugotavljajo, da je zakonsko prebivališče velikokrat povezano ne samo z brezdomstvom, ki ga najpogosteje razumemo kot bivanje na cesti. Pogosto gre tudi zato, da so ljudje vključeni v različne programe zdravljenja ali so denimo v zatočiščih za žrtve nasilja v družini, je za STA opozorila sekretarka skupnosti Darja Kuzmanič Korva.
V zadnjem času je po njenih besedah vedno več ljudi, ki so bili deložirani. Brez stalnega prebivališča pa nekateri ostanejo tudi zaradi neurejenosti razmerij po razvezi in zaradi težav v duševnem zdravju.
Na naslovih CSD se pošta kopiči
Skupnost CSD Slovenije pristojni ministrstvi za notranje zadeve in za delo opozarja na številne težave v praksi. Tako denimo CSD ne ve, kje posameznik biva, saj se na centru zglasi le, ko potrebuje njegovo storitev. Pošta, ki jo običajno pošiljajo različni organi, prihaja na naslov CSD in se tam kopiči.
Tako so največje težave glede vročanja pošte zaradi pričakovanj različnih organov, predvsem sodišč, ki pošiljajo pošto v različnih postopkih na sodiščih. CSD pa lahko vroča le svojo pošto, denimo odločbe, ne pa pošiljk drugih organov.
Pred časom so imeli težave tudi z izvršitelji, ki so prišli na center rubit. Potem ko so na to opozorili zbornico izvršiteljev, pa takšnih primerov ni več.
Stalno prebivališče je mogoče hitro izgubiti
Varuh človekovih pravic zahteva spremembo zakona. Po zdajšnji ureditvi lahko nekdo namreč hitro "zakonito" izgubi stalno prebivališče in s tem številne druge pravice, denimo socialno pomoč, zdravstveno zavarovanje in možnost za pridobitev neprofitnega stanovanja ali bivalne enote, so za STA navedli pri varuhu.
V zvezi s prijavo stalnega in začasnega prebivališča oz. v zvezi z brezdomstvom dobijo vse več pobud. Lani so jih obravnavali 15, letos pa dve.
Več pobud se je nanašalo na posameznike, ki so iz različnih razlogov ostali brez stalnega prebivališča, na centru za socialno delo pa tudi niso mogli prijaviti zakonskega prebivališča. Zakon o prijavi prebivališča namreč takšno prijavo pogojuje s prejemanjem materialne pomoči na območju, kjer posameznik dejansko živi.
Po varuhovem opozorilu je v praksi vse več posameznikov, ki ne izpolnjujejo zakonsko določenih pogojev za prijavo zakonskega prebivališča, čeprav dejansko nimajo druge možnosti. Ministrstvo za notranje zadeve so kot pripravljavca novega zakona o prijavi prebivališča opozorili, da je problematiko nujno urediti. Na prijavo stalnega prebivališča se namreč veže veliko temeljnih pravic, opozarja varuh.
V novem zakonu ne bo več strogih pogojev za prijavo zakonskega prebivališča
Novi zakon o prijavi prebivališča bo po zagotovilih ministrstva za notranje zadeve bolje uredil institut zakonskega prebivališča. Predlog zakona, ki so ga pripravili, opušča stroge pogoje za posameznike. Zakonsko prebivališče bo tako lahko določeno tudi tistemu, ki ni prejemnik materialne pomoči.
Na tak način želijo urediti najbolj pereče primere, ko posamezniku ni mogoče določiti prebivališča. Po predlogu bi zakonsko prebivališče prijavili posamezniku na naslovu občine, na območju katere dejansko stalno prebiva oziroma kjer je njegovo "središče življenjskih interesov", so za STA pojasnili na ministrstvu. Za določitev zakonskega prebivališča bi bilo tako treba le ugotoviti posameznikovo dejansko stalno prebivanje.
Na naslovih centrov za socialno delo je bilo konec lanskega leta prijavljenih 2700 ljudi, med njimi največ v Ljubljani, so za STA navedli v Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije.
V Karitas so za STA pojasnili, da ima skupno prijavljenih 418 brezdomnih oseb, od tega 350 v Mariboru, 39 v Celju in 29 v Kopru. Na naslovu katerega od območnih združenj Rdečega križa Slovenije (RKS) pa ima prijavljeno prebivališče 33 ljudi, od tega 16 v Kopru in 11 v Izoli, so navedli na RKS.
Decembra lani več kot 58.600 prejemnikov denarne socialne pomoči
Ministrstvo za delo nima podatka o tem, koliko je ljudi, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči, pa je zaradi neprijavljenega stalnega prebivališča ne dobijo. Kot so navedli za STA, je bilo decembra lani sicer skupno 58.645 prejemnikov denarne socialne pomoči, od tega 52.407 prejemnikov redne in 6238 prejemnikov izredne denarne socialne pomoči, za kar je bilo decembra namenjenih 15,51 milijona evrov.
