Ustavni sodniki so v torek zavrnili predlog Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča za zadrževanje sodbe v zadevi Patria, dokler sodišče ne bo dokončno odločilo o njuni ustavni pritožbi, ki jo je na januarski seji sprejelo v obravnavo. Obsojena tako ostajata na prestajanju leto in 10 mesecev dolge zaporne kazni na Dobu. Po mnenju sodišča bi namreč za to, da ju izpustijo na prostost, morale nastati težko popravljive posledice in obstajati posebne okoliščine. Črnkovič in Krkovič sta v svoji prošnji zaprosila, da se izvrševanje kazni preloži, ker je zaporna kazen, ki jo prestajata, eden najhujših posegov v človekove pravice. Krkovič je ob tem navedel, da njegov otrok njegovo odsotnost doživlja izredno travmatično, Črnkovič pa, da njegova odsotnost lahko pomeni hude finančne težave za njegovo podjetje Rotis, kar lahko privede do izgube delovnih mest. A ker po mnenju ustavnih sodnikov težko popravljivih posledic ne bo, so se odločili, da do končne odločitve oziroma do konca kazni obsojenca ostaneta v zaporu. Strinjali so se, da je zapor res stroga kazen, a so poudarili, da jo tako Krkovič kot Črnkovič prestajata zato, ker sta bila pravnomočno obsojena. Mar ni bil pravnomočno obsojen tudi Janša?
Isto ustavno sodišče je namreč decembra lani odločilo, da bo Janez Janša, nekdanji predsednik vlade in predsednik največje opozicijske stranke SDS, pravnomočno obsojen korupcije, končno odločitev sodišča dočakal na prostosti. Ustavni sodniki so takrat v sklepu, ki so ga sprejeli soglasno, zapisali: »V primeru, da bi pritožnik na koncu uspel z ustavno pritožbo, bi torej na eni strani lahko nastale težko popravljive posledice za dobro in učinkovito delovanje demokratičnega parlamenta in oblasti kot celote. Na drugi pa bi morebitna zavrnitev ustavne pritožbe pomenila le ponovno vzpostavitev sedaj obstoječega stanja, torej nadaljevanje prestajanja zaporne kazni.« Janša je tako zakorakal na prostost, ker je politik. Krkovič in Črnkovič bi po tej logiki ustavnih sodnikov danes bila na prostosti, če bi bila politika. A ker nista, sta še vedno zaprta na Dobu.
Ustava in kazenski zakonik v skladu z načelom enakosti in enakopravnosti pred zakonom prepovedujeta razlikovanje na podlagi družbenega položaja.
Odločitev ustavnih sodnikov je kritično pospremila vrsta uglednih pravnih strokovnjakov. Nekdanji ustavni pravnik Matevž Krivic je izrazil nestrinjanje z odločitvijo ustavnega sodišča. »S to odločitvijo se strokovno globoko ne strinjam,« je zapisal v odzivu, a dodal, da je to samo njegovo »strokovno« mnenje. Črnkoviča in Krkoviča bi po njegovem mnenju morali začasno izpustiti na prostost, tako kot so prvaka SDS Janeza Janšo. Črnkoviča zaradi pozneje težko popravljivih škodljivih posledic za poslovanje podjetja, Krkoviča pa zaradi njegovega otroka. »Sedanji odločbi je mogoče očitati, da sodišče vseh treh pritožnikov ni obravnavalo enako, čeprav gre pri vseh treh za obtožbe za isto kaznivo dejanje,« pa je poudaril ustavni pravnik Ivan Kristan.
Nekaj dni, preden so ustavni sodniki sporočili odločitev glede prošnje Krkoviča in Črnkoviča, se je v javno debato okoli afere Patria vključil tudi vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc, ki je zastopal državo v procesu Patria. V eni od izjav je Ferlinc dejal, ustava v 14. členu in kazenski zakonik v 131. členu v skladu z načelom enakosti in enakopravnosti pred zakonom prepovedujeta razlikovanje na podlagi družbenega položaja. In ravno to so, sklepajoč iz izjave Ferlinca, storili ustavni sodniki. Funkcijo politika so postavili nad navadnega državljana.
V odločbi v Janševem primeru je Kristan kot absurdno kritiziral argumentacijo, naj se pritožnik izpusti na prostost, ker je poslanec in vodja opozicije v DZ in bi bi bila zato lahko ogrožena demokracija. »To ni pravni argument za odločanje na ustavnem sodišču, ni pa niti sprejemljiv kot politični argument,« je zatrdil Kristan in dodal, da demokracija ni odvisna od samo enega poslanca.
Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič je ob tem za Svet24 dejal: »Mislim, da ustavni sodniki niso ravnali najbolj modro, ko so kot dodatni razlog za začasno zadržanje uporabili argument o političnih funkcijah pritožnikov. To razumljivo zbuja dvom, da gre za neenako obravnavanje pritožnikov, če lahko doseže izpustitev iz zapora samo nekdo, ki je odločilnega pomena za razvoj parlamentarne demokracije v Sloveniji.«
Odločitev ustavnih sodnikov je kritično pospremila vrsta uglednih pravnih strokovnjakov.
Ribičič je ob tem pripomnil, da se je že pred leti zavzemal za širšo uporabo začasnega zadržanja in za izpustitev iz zapora v vseh primerih, v katerih je že na prvi pogled veliko možnosti, da bo prišlo do razveljavitve pravnomočne sodbe. »Prvič zaradi tega, da bi lahko ustavni sodniki v miru odločali o upravičenosti ustavne pritožbe in da ne bi, kot sem napisal v ločenem mnenju pred 12 leti, z enim očesom škilili na peščeno uro, ki kaže, kako se izteka zaporna kazen pritožnika. In drugič zato, ker bo v primeru razveljavitve pritožnik že na prostosti, v primeru, da pravnomočna sodba obstane, pa bo itak moral nazaj v zapor, da prestane kazen do konca. Ostal sem osamljen in ustavni sodniki so po dolgih mesecih odločili v korist pritožnika, ki je bil tako povsem po nepotrebnem ves ta čas v zaporu. Prvič je prišlo do tega, da je ustavno sodišče izpustilo na prostost pritožnika za čas do končne odločitve, šele pred kratkim. Ko sta se v torek obe strani, tista, ki je bila za zadržanje v novih dveh primerih (odklonilno ločeno mnenje dr. Ernesta Petriča), in nasprotna, ki je izglasovala, da zadržanja tokrat ne bo (pritrdilno ločeno mnenje dr. Jadranke Sovdat), sklicevali na moje ducat let staro ločeno mnenje, lahko rečem, da sta imeli obe strani na neki način prav. Sodnik dr. Petrič v tem, da sem se res zavzemal za širšo uporabo začasnih ukrepov, in sodnica dr. Sovdatova v tem, da je šlo takrat za drugačen primer, ker je bilo za razliko od sedanjih primerov veliko bolj očitno, da bo treba pravnomočno sodbo razveljaviti.«
Ob tem se mnogi sprašujejo, ali so Janezu Janši dali posebno pravico in ga v nasprotju s Krkovičem in Črnkovičem začasno izpustili iz zapora zgolj zaradi dejstva, ker je politik. So s tem storili kaznivo dejanje? Izvedeli boste v današnji tiskani izdaji časopisa Svet24!
