»Lastniki in upravljavci ne moremo na polja in travnike. Zahtevamo, da se prehod takoj vzpostavi nazaj, potem se lahko pogovarjamo o alternativni rešitvi, ki bo odgovarjala vsem,« razlaga predstavnik lastnikov zemljišč Stane Jaki in dodaja, da alternativnega prehoda, ki bi ga lahko uporabljali tamkajšnji kmetje, ne vidi.
»Nihče nas ni ne vprašal ne obvestil,« pa pripoveduje eden od uporabnikov zemljišč, podprli so jih tudi v Sindikatu kmetov Slovenije. »Ne vem, zakaj bi naredili alternativni prehod, saj imamo tega, odkar je železnica prišla v naš prostor,« je še ogorčen.
Župan občine Šentrupert Rupert Gole miri in poudarja, da do spornih zemljišč vodita dva druga prehoda. Prvi je zunajnivojski čez most, drugi pa nivojski nasproti naselja Prapreče. Župan je zato predlagal, da bi ju dodatno utrdili in s tem kmetom omogočili varnejši dostop do zemljišč. Tudi na Slovenskih železnicah pravijo, da lahko uporabniki progo prečkajo na 439 metrov oddaljenem nivojskem prehodu ali po 133 metrov oddaljenem nadvozu.
Zgodba sicer sega že v leto 2006. Pred devetimi leti sta tamkajšnji podjetji podali prošnjo po dodatni gradnji in ukinitvi prehoda, pojasnjuje šentrupertski občinski svetnik Alojz Gregorčič, a od takrat do lanskega junija se po njegovih besedah ni zgodilo nič. »Ko smo to dobili na občinski svet, smo sklenili, da nismo proti tovrstni ureditvi, vendar je treba pred tem narediti alternativni prehod,« pravi.
Da je bila ukinitev prehoda pogoj za pridobitev soglasja h gradnji proizvodne hale, pravijo tudi na Slovenskih železnicah in dodajajo, da so 23. januarja od občine Šentrupert prejeli soglasje za ukinitev omenjenega prehoda. Ob tem še dodajajo, da je bil osnova za zaprtje zapisnik komisije za nivojske prehode, ki je že leta 2006 sprejela sklep o njegovi ukinitvi z ureditvijo nadomestne poti.
Tudi Gole priznava, da je bil pogoj ob pridobivanju gradbenega dovoljenja med drugim tudi ta, da se prehod ukine. »Razumel sem, da bo ta ukinjen v nekaj naslednjih mesecih, postopoma in v dogovoru, ne pa da so akcijo izvedli na ta način,« pravi. »Žal mi je, da nisem v komunikacijo s Slovenskimi železnicami stopil osebno in da nismo tega reševali skupaj s krajani, kot je bilo zamišljeno, in tu sem dolžan opravičilo,« obžaluje.
Da bi v Slovenski vasi lahko ugodili zahtevi lastnikom zemljišč po takojšnji vzpostavitvi spornega prehoda, je sicer le malo verjetno. »Na sestanku s Slovenskimi železnicami sem prosil, če bi prehod vzpostavili vsaj za nekaj mesecev, da bi se strasti umirile in da se pogovorimo, vendar to ni mogoče, ker zakonodaja predpisuje bistveno večje razdalje med posameznimi prehodi,« zatrjuje župan.
V ponedeljek so tako razburjeni kmetje sedli za skupno mizo z županom, da bi poiskali rešitev zapleta. Kot pojasnjuje Gole, so se dogovorili, da je zdaj najkrajša pot do travnikov in njiv prek bližnjega zunajnivojskega prehoda čez most, zato je občina sklad kmetijskih zemljišč zaprosila za služnost, da bi lahko kmetje brez težav uporabljali tamkajšnjo pot. Ob tem so se še dogovorili za skupni sestanek na Slovenskih železnicah, kjer bodo predvidoma v ponedeljek pretehtali, kaj bi še bilo možno narediti.
A kot pravi Jaki, vsi lastniki zemljišč s ponujeno rešitvijo niso zadovoljni, zato bodo medtem vnovično vzpostavitev prehoda poskušali uveljaviti po pravni poti. Bojijo se, da vsak dan čakanja pomeni manjše možnosti za uresničitev njihovih zahtev.
