Globa lahko doleti lastnika stavbe ali posameznega dela stavbe, če pri prodaji ali oddaji v najem kupcu oziroma najemniku najpozneje pred sklenitvijo pogodbe ne predloži originala ali kopije veljavne energetske izkaznice stavbe ali njenega posameznega dela.
Obveza pridobitve energetske izkaznice za lastnike stavb pri prodaji ali oddaji v najem za več kot eno leto velja najmanj od uveljavitve energetskega zakona, torej od 22. marca lani, oziroma od julija 2013, ko je bilo mogoče pridobiti prve energetske izkaznice.
Kdo ne potrebuje izkaznice?
Lastniki stavb, ki svojih nepremičnin ne prodajajo ali ne oddajajo v najem, izkaznice ne potrebujejo. Ravno tako ta ni potrebna za stavbe ali posamezne dele stavb, ki so že oddani. Poleg tega zakon predvideva nekaj izjem, kot so med drugim stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine ali se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti. Kazni za oglaševanje nepremičnin brez navedbe energetskega kazalnika medtem znašajo 250 evrov.
Z globo od 1000 do 10.000 evrov pa se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne namesti energetske izkaznice na vidno mesto v javnih stavbah. Energetsko izkaznico morajo namreč pridobiti tudi vse javne stavbe s površino večjo od 500 kvadratnih metrov - z 9. julijem se bo površina zmanjšala na 250 kvadratnih metrov.
Energetska izkaznica stavbe je listina s podatki o energijski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energijske učinkovitosti. Njen bistven del so priporočila za stroškovno učinkovite izboljšave energetske učinkovitosti, ne le podatek o rabi energije. Izkaznice izdajajo licencirani neodvisni strokovnjaki, licence pa izdaja ministrstvo za infrastrukturo. Ceno energetske izkaznice oblikuje trg.
