Novice Svet24

Kvote v Evropski uniji ukinjajo po 30 letih
Mlečne kvote je EU uvedla leta 1984, da bi omejila proizvodnjo mleka in tako preveliko ponudbo na trgu. Slovenija je kvote uvedla pred 10 leti. V nekaterih delih sveta jih še imajo in z njimi dokaj uspešno nadzirajo proizvodnjo, z njo pa ohranjajo stabilen notranji trg mleka in mlečnih izdelkov. Nekatere države pa so kvote že ukinile, npr. Avstralija in Švica.

»Ko bo EU odpravila kvote, bodo tisti v Evropi, ki bodo to lahko delali, prodajali več mleka,« poudarja Jože Strgar, član UO Zadružne zveze Slovenije, direktor KZ Brežice in regijski koordinator zadrug v Posavju. Šest posavskih zadrug – bizeljska, brežiška, bohorska, kostanjeviška, krška in sevniška –zdaj odda v mlekarne 12 do 15 milijonov litrov mleka letno. Večino posavskega mleka odpeljejo v Ljubljanske mlekarne, le sevniška ga manjši delež proda celjski mlekarni.

Predvsem manjši kmetje zmanjšujejo proizvodnjo, večji pa povečujejo količine in tako skupna proizvodnja mleka po Strgarjevih besedah nekoliko narašča. Trg pa ni naklonjen takim gibanjem. »Tržne razmere so se od lani močno spremenile. Cene mleka padajo. Zaradi ukrajinske krize se je poraba zmanjšala,« ugotavlja. Odprava kvot naj bi še zaostrila razmere. »Veliki proizvajalci, torej tisti iz najbolj ugodnih območij v Franciji, delu Nemčije, na Nizozemskem, bodo lahko tudi najcenejši.«

Rešitev za slovenske kmete v pričakovanih slabših razmerah je sodelovanje zadružnikov in skupna prodaja. »Rešitev bi bila, da bi imeli svojo mlekarno in bi naše mleko predelovali sami,« je na posvetu Strgar obžaloval izgubo slovenskega lastništva v Ljubljanskih mlekarnah.

B. D. G., L. M., M. L.

Slabše, če bodo nastopali sami

Tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk poudarja, da bo za kmete slabše, če bodo nastopali vsak zase. V skupni nastop jih sili, kot poudarja Vrisk, še posebej dejstvo, da so Ljubljanske mlekarne v tuji lasti. »Ko sem bil direktor celjske mlekarne, sem uspel, da smo povezali celjsko regijo in kupili mlekarno. Razmišljali smo, da bi povezali vse zadružne mlekarne, a kranjska je šla k Ljubljanskim. Tuji nakup Ljubljanskih mlekarn bomo plačali kmetje, a lastniki ne bomo. Na to sem opozarjal že pred leti in to se je res zgodilo,« poudarja. Obžaluje neuspel poskus združitve celjske in pomurske mlekarne.

Kot poudarja, je v Sloveniji glavnina kmetijskih površin na območjih z omejenimi dejavniki, kmetije so manjše, veliko je hribovskih. Če kmetje ne bodo organizirani in če kupcev ne bodo prepričali v nakup slovenskega mleka, bo trg preplavilo tuje mleko. »Ves čas zahtevamo, da mora biti mleko po vsej Sloveniji enako plačano,« pravi Vrisk, ki ugotavlja, da mlekarne skušajo spreti med seboj ravninske in hribovske kmete, češ ali so prvi z nižjimi proizvodnimi stroški res pripravljeni skozi enotno ceno pokrivati višje stroške drugih. Glede Ljubljanske mlekarne je pristavil, da so imeli slovenski zadružniki vse niti v svojih rokah, a so jih žal prepustili drugim. Pred kmeti je po njegovem že tudi nova težava: »Ko bodo banke v tuji lasti, se bomo zadruge z njimi težko pogajale za ugoden denar.«

B. D. G., L. M., M. L.

V Sloveniji strokovnjaki predlagajo ukrep po odpravi kvot, in to so čvrste pogodbe med proizvajalci in odkupovalci. Slovenske kmete naj bi podprli tudi s prepričevanjem kupcev, da bodo posegali po slovenskem mleku, čeprav bo mogoče dražje.

Posavske kmete vse omenjeno skrbi, nekateri poudarjajo, da bi se trdni upi in velike zamisli o zmagah slovenskega mleka na trgu mleka in mlečnih izdelkov lahko zamajali. »V Sloveniji dobi kmet veliko manj kot na primer v Kanadi. Cena mleka je pri nas prenizka,« pravi Ivan Curhalek z Mosteca in svari, da cena mleka ne sme zdrsniti na 25 centov. Po njegovih besedah je zaman govoriti o ukrepih za zaščito slovenskega kmeta, če mu včasih otežujejo obratovanje celo uradniki v Sloveniji.