Strokovni nadzor nad delom štirih ljubljanskih tožilcev je pokazal, da so ti nenavadno milo obravnavali Luko Vlaovića, ki je leta 2013 poskusil umoriti ljubezenskega tekmeca. Namesto da bi za zapahi presedel vsaj 15 let, jih bo odsedel le 4, od tega leto v hišnem priporu.
Arhiv Svet24
Diplomirani pravnik Luka Vlaović je 25. oktobra 2013 zahrbtno napadel Roka Šibanca. Pod pretvezo, da potrebuje pomoč, ga je sredi dneva zvabil v garažo na Groharjevi ulici v Ljubljani. Nato ga je z nožem zabodel v hrbet, ko se je Šibanc začel braniti, pa ga je še večkrat porezal. Življenje so napadenemu rešili mimoidoči, ki so se odzvali na njegove klice na pomoč. Vlaović je s kraja dogodka pobegnil in poskušal prikriti svoje dejanje. Kot so pozneje odkrili policisti, je napad skrbno načrtoval, zato da bi lahko osvojil srce dekleta Roka Šibanca.
Čeprav so organi pregona storilca hitro odkrili in zbrali zajeten kup dokazov, pa so bili tožilci do njega presenetljivo milostni. Preganjali so ga zgolj zaradi poskusa uboja, za kar je zagrožena zaporna kazen od pet do 15 let zapora, in ne poskusa umora, za katerega je predvidena kazen od 15 do 30 let zapora. Vlaović je napad na sodišču priznal, zato ga je doletela nizka kazen štirih let zapora, od tega je več kot leto dni kazni odslužil v hišnem priporu.
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je pozneje odredil strokovni nadzor, ob katerem se je izkazalo, da so vsi štirje tožilci, ki so sodelovali pri preiskavi in pregonu Vlaovića, naredili strokovne napake pri presoji kaznivega dejanja.
Morali bi mu soditi za poskus umora
Arhiv Svet24
Dejstva in zbrani dokazi v predkazenskem postopku ter v kazenski ovadbi so dajali dovolj podlage za utemeljeni sum, da je obdolženi storil poskus kaznivega dejanja umora. Dežurni državni tožilec je v zahtevi za preiskavo ravnanje Vlaovića opisal z dejstvi, ki so že sama po sebi predstavljala poskus umora, vendar je obdolženčevo ravnanje napačno opredelil kot poskus uboja. Tudi državna tožilka, ki je spisala in vložila obtožnico, bi morala dejanje opredeliti kot poskus umora. Napako je storila tudi tožilka, ki je obtožnico in predlog štirih let zapora zastopala na sodišču.
Zakaj so se tožilci odločili za tako nenavadno milo obravnavo težkega zločina, izredni nadzor ni pokazal. Dejstvo je, da so jih na napake vsaj dvakrat opozorili tudi zastopniki Roka Šibanca. Ta je, ko so Vlaoviću omogočili hišni pripor namesto zapora, zaradi strahu moral poiskati celo pomoč zdravnikov psihiatrične stroke.
V strahu živi še danes. Za naš časnik je povedal: »Zaradi samega dogodka še vedno občutim strah, in če začnem razmišljati, da se za takšne zločine daje takšne kazni (4 leta zapora, kjer se prvo leto biva doma, nato pa na polodprtem oddelku ... z možnostjo izhodov), se ne počutim varnega. Zakon naj bi bil za vse enak, ščitil državljane, ampak očitno pri nas ni tako.«
Arhiv Svet24
