Čeprav je Vlaović umor partnerja svoje neuslišane ljubezni skrbno načrtoval, ga izvedel izjemno zahrbtno, njegova žrtev pa je imela obilico sreče, da je napad preživela, so ljubljanski tožilci Vlaovića preganjali zgolj zaradi poskusa uboja, za kar je zagrožena zaporna kazen od pet do 15 let zapora, in ne poskusa umora, za katerega je predvidena kazen od 15 do 30 let zapora. Vlaović je napad na sodišču priznal, zato ga je doletela relativno nizka kazen štirih let zapora, od tega je več kot leto dni kazni odslužil v hišnem priporu, poroča današnje Delo.
O precej mili kazni so ob obsodbi poročali tudi mediji, generalni državni tožilec Zvonko Fišer pa je pozneje odredil strokovni nadzor. Nadzor je pokazal, da so vsi štirje tožilci, ki so v različnih vlogah sodelovali pri preiskavi in pregonu Vlaovića, naredili strokovne napake pri presoji kaznivega dejanja.
Dejstva in zbrani dokazi v predkazenskem postopku in v kazenski ovadbi so dajali dovolj podlage za utemeljen sum, da je obdolženi storil poskus kaznivega dejanja umora. Dežurni državni tožilec je v zahtevi za preiskavo ravnanje Vlaovića opisal z dejstvi, ki so že sama po sebi predstavljala poskus umora, vendar je obdolženčevo ravnanje napačno opredelil kot poskus uboja. Tudi državna tožilka, ki je spisala in vložila obtožnico, bi morala dejanje opredeliti kot poskus umora.
Napako je storila tudi tožilka, ki je obtožnico in predlog štirih let zapora zastopala na sodišču. Njena odločitev ni bila v skladu s splošnimi navodili o pogajanjih in predlaganju sankcij v primeru priznanja krivde. Pregled zadeve je pokazal na slabosti, ko pri posamezni zadevi dela vrsta državnih tožilcev, kar je posledično pomenilo zmanjšanje posamične odgovornosti za rezultat dela, so po navedbah Dnevnika ugotovili na vrhovnem tožilstvu in dodali, da je nadzor predlagano kazen, tudi ob podani pravni opredelitvi - poskus uboja -, ocenil kot prenizko.
Dva izmed štirih tožilcev sta se z ugotovitvami nadzora strinjala in se nanje niti nista pritožila, dve pritožbi pa sta bili zavrnjeni kot neutemeljeni, navajajo Delo, Dnevnik in Slovenske novice.
Kljub ugotovljenim nepravilnostim zoper tožilce niso bile sprejete posebne sankcije. Dokončno poročilo o nepravilnostih je romalo v osebne spise vseh štirih državnih tožilcev, kar bo najverjetneje negativno vplivalo na redne ocene njihovega dela.
Z nepravilnostmi so seznanjeni tudi vsi vodje okrožnih državnih tožilstev in specializiranega državnega tožilstva, z namenom, da se podobne strokovne in organizacijske napake ne ponovijo še kje drugje. Na primer Vlaović pa ugotovitve strokovnih napak ne morejo vplivati, saj je njegova kazen, ki jo menda že prestaja na polodprtem oddelku, pravnomočna, še poroča Dnevnik.
