Postopen izvzem dodatkov iz minimalne plače, začenši z dodatkom na nočno delo, je bila ena osrednjih zahtev delojemalske strani v pogajanjih za socialni sporazum, a ni bila uslišana. Delodajalska stran je namreč trdila, da bi take spremembe najbolj prizadele podjetja in panoge, ki so že zdaj v velikih težavah.
Sindikati so že ob parafiranju socialnega sporazuma 20. januarja napovedali, da se ne bodo vdali in se bodo za spremembe definicije minimalne plače borili po drugi poti, če bo treba, tudi na ulici.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je nato ob slovesnem podpisu dokumenta minuli četrtek razkril, da bodo po vsej verjetnosti pripravili spremembe zakona o minimalni plači, zbrali potrebno število podpisov in jih vložili v DZ. Ob tem je izrazil prepričanje, da bodo dobili potrebno večino poslanskih glasov.
Pobudo volivcem za vložitev predloga zakona sicer lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Pobudnik obvesti o svoji pobudi predsednika DZ.
Sindikati bi za vložitev predloga zakona v parlamentarni postopek potrebovali najmanj 5000 podpisov volivcev. Zbrati bi jih morali v 60 dneh od obvestila predsednika DZ.
Socialnega dialoga o minimalni plači tako zaenkrat ni na vidiku. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak si sicer želi, da bi to vprašanje reševali v okviru posebne delovne skupine, saj si ne želi potez mimo delodajalcev.
Ti medtem izpostavljajo, da je bila obstoječa definicija minimalne plače usklajena s sindikati. Ne glede na to pa se dialogu, tako generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole, ne bi želeli izogniti.
Kot je znano, je osrednja dilema povezana z definicijo minimalne plače, po kateri se vanjo vštevajo vsi dodatki: dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ali iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, dodatek za delovno dobo ter dodatek za delovno uspešnost.
To pomeni, da vsi prejemniki minimalne plače prejmejo enak znesek, ne glede na to, ali opravljajo delo v treh ali štirih izmenah, ponoči, ob nedeljah, praznikih.
Do zadnje velike spremembe na področju minimalne plače je prišlo leta 2010 oz. kmalu po množičnih protestih sindikatov. Tedaj se je bruto znesek brez soglasja predstavnikov gospodarstva zvišal za nekaj manj kot 23 odstotkov. Minimalna plača letos znaša 790,73 evra bruto.
Slovenija
Sindikalisti kmalu v aktivnosti za novo definicijo minimalne plače
Predstavniki sindikalnih central bodo verjetno že v prihodnjem tednu začeli usklajevati aktivnosti za spremembo definicije minimalne plače. Potem ko jim postopnega izvzema dodatkov ni uspelo doseči v socialnem sporazumu 2015-2016, bodo zdaj to očitno poskušali doseči z lastnim predlogom sprememb zakona o minimalni plači.
STA
