Zmanjšanje strukturnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP je po besedah premierja Mira Cerarja zaveza nas samih, ne pa popuščanje Bruslju, saj to terjajo pravila, pod katera se je podpisala tudi Slovenija. "Globoko verjamem, da je ta boleč napor nujen predpogoj za zagotovitev bolj zdravega gospodarstva in družbe," je v pogovoru za STA dejal Cerar.
STA
Naša država je za možno sodelovanje v t.i. Junckerjevem paketu financiranja sicer postavila 22 projektov.
Rebalans za leto 2015 ne vsebuje enkratnih izdatkov, saj v nasprotnem primeru ne bi mogli zanesljivo napovedati višine primanjkljaja, je povedal premier. Iz krize ne moremo čez noč. A uspelo nam bo kljub zahtevnosti razmer, k čemur me spodbujajo ne le trenutno zelo spodbudni gospodarski kazalci, ampak tudi zaveza koalicije in mnogih drugih v družbi, da začenjamo odgovorno gospodariti in se zavedati omejitev pri trošenju s ciljem dokončne konsolidacije javnih financ, je dejal.
Še nekaj rezerv v javnem sektorju
Glede varčevanja v javni upravi premier meni, da je še nekaj rezerv v širšem sektorju. Analiza možnosti optimizacije delovanja je po njegovih besedah v veliki meri narejena, neracionalnosti so npr. na področju javnih razpisov, pri upravljanju z nepremičninami, v delovnih procesih, racionalizacija je možna z različnimi digitalnimi metodami. Vlada si po njegovih besedah želi spodbuditi višjo delovno motivacijo in pravičnejše nagrajevanje javnih uslužbencev.
"Naredili smo več korakov naprej v dialogu s socialnimi partnerji in drugimi sferami civilne družbe, vzpostavljamo socialni mir, zaupanje, da bomo lahko nato izvajali reforme," je dejal premier in omenil nedavni podpis socialnega sporazuma, pa dogovore s sindikati javnega sektorja, občinami, študenti. Za letos vlada po njegovih besedah načrtuje prve temeljne premike v smeri zdravstvene reforme in ključne spremembe tudi na nekaterih drugih področjih.
STA
Cerar naj bi novo ministrico poiskal v poslanskih vrstah.
O sporni vlogi slabe banke
Glede vloge DUTB je Cerar dejal, da so jih "že lani začele skrbeti nekatere stvari". "Danes se kaže, da ima naša skrb realno podlago," je povedal. Vlada se je v zaprtem delu zadnje seje seznanila z osnutkom odziva na poročilo računskega sodišča o delovanju DUTB za obdobje 2011-2013. Nikakor se politično ne vmešavamo v delo DUTB, zadeve pa preučujemo in ko bodo ugotovljena vsa ključna dejstva, bomo v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepali, je dejal.
Privatizacija se je sprevrgla v ideološko vprašanje
Cerar soglaša z mnenji, da se je privatizacija sprevrgla v ideološko vprašanje, ki ga po njegovem mnenju politično spodbujajo nasprotniki prodaje državnega premoženja. Vlada si ideološki naboj, ki ga je sprožil "v veliki meri ne dovolj domišljen seznam 15 podjetij", želi omiliti z oblikovanjem strokovne in transparentne strategije upravljanja z državnim premoženjem.
Kot je poudaril, postopke privatizacije vodi SDH, pri čemer naj bi upošteval merila transparentnosti, ustrezne cene in ustreznega kupca, ki ima pripravljen prepričljiv razvojni model. Za dokončen sprejem kriterijev v okviru strategije bo po njegovih besedah potrebnih kar nekaj mesecev, o razvrščanju konkretnih podjetij bo govora šele v naslednji fazi.
"Zadaj je tudi veliko prikritih interesov tistih, ki bodo s prodajo podjetij izgubili možnost plenilskega napajanja na račun davkoplačevalcev," je dejal. "Moč napadov kaže, da pri kritikah ne gre le za neke načelne, legitimne razmisleke o naši prihodnosti, ampak tudi za vprašanje, kdo bo izgubil svoje privilegije. Ti odzivi presegajo vsako logiko in mejo dobrega okusa. A to dokazuje, da smo na pravi poti," je dejal.
Ne gre pozabiti, je poudaril, da je bila "odločitev o privatizacijskem seznamu sprejeta tako v vladi, v kateri sta sedela naša sedanja koalicijska partnerja, SD in DeSUS, kot v DZ". "Gre za pravno zavezo na najvišji ravni, pa tudi za politično in simbolno zavezo," je dejal. Medtem ko DeSUS načelno ne nasprotuje premišljeni privatizaciji, pa je vloga SD tu "na nek način zelo težavna". "V stranki se soočajo z dilemo, ali podpreti privatizacijo podjetij s seznama do konca, kot so se temu v prejšnjem mandatu večkrat zavezali s svojimi glasovi, ali od tega nenadoma odstopiti," je dejal. Zaenkrat SD na ravni vlade po Cerarjevih besedah deluje konstruktivno.
"Ko se dogajajo negativnosti, si recimo: to je to, izziv, zaradi tega smo tu, da to presežemo. In če se nas bo dovolj zbralo, in mislim, da se takšni že prepoznavamo, bomo skupaj drug drugemu pomagali k temu, kar si želimo - k boljši in uspešnejši družbi."
STA
Kako trdna je koalicija?
Koalicijo Cerar ocenjuje kot čvrsto, "v medsebojnih odnosih smo korektni". O morebitnih spremembah koalicije ne razmišlja, je pa naklonjen iskanju čim širšega konsenza, tudi z opozicijo, če za to ni koalicijskih zadržkov. Kot dober primer je izpostavil nedavno visoko podporo izvedbenemu zakonu o fiskalnem pravilu pri prvi obravnavi v DZ. Dosego visokega konsenza v nekaj mesecih ob dejstvu, da bi moral biti zakon sprejet že novembra 2013, je ocenil kot uspeh. "Naš pristop lahko pripelje do sodelovanja," je dejal.
Opoziciji ne odreka legitimnosti kritike dela vlade, a napovedi nekaterih članov opozicije že ob imenovanju vlade, da ta ne bo končala mandata, morda niti prvega leta ne, ocenjuje kot "izraz politične nekulture". "Kajti noben dostojen politik ob slovesnem trenutku, ko se oblikuje vlada, ne daje takih negativističnih izjav," je dejal.
SMC, ki ima po njegovih besedah približno 3000 članov, bo marca pripravila kongres. "Smo mlada stranka, ki se širi, kongres bo namenjen spremembi imena in verjetno manjšim spremembam statuta in organov stranke," je dejal. Finančno stanje je pozitivno glede na poročilo za leto 2014. "Je pa jasno, da so pred nami številne naloge, predvsem krepitev članstva in delovanja na terenu, v zadnjem mesecu pa smo vzpostavili tudi več programskih odborov, kjer se zbirajo strokovnjaki, civilna družba, katerih poglede lahko stranka prenese v vlado ali DZ," je rekel.
STA
Iskanje novega, že tretjega ministra za izobraževanje, znanost in šport v mandatu Cerarjeve vlade, prehaja v zadnjo fazo.
Cerar o Grčiji
Glede trenutnih prizadevanj Grčije za zmanjšanje dolžniškega bremena, o katerih bo govora tudi na Evropskem svetu prihodnji teden, je poudaril, da je Slovenija pred dobrimi štirimi leti solidarno Grčiji namenila več kot 260 milijonov evrov pomoči in pristala na več kot milijardo evrov poroštev. "Zanesljivo je Slovencem in vladi težko, ko gledamo zelo težko socialno situacijo mnogih državljanov Grčije. Vendar pa mora Grčija izpolniti svoje obljube," je opozoril premier. Kot je dodal, se z vsem tem soočamo tudi v Sloveniji, kjer skoraj vsak državljan čuti in vidi, kako boleč proces je to.
"Slovenija zato ne more in ne sme pristati na kakršen koli odpis dolga ali kakršen koli ukrep, ki bi Grčijo razbremenil njene objektivne zavezanosti k strukturnim reformam," je dejal. "V nasprotnem primeru bom to kot predsednik vlade zahteval tudi za Slovenijo, saj morajo biti skupna evropska pravila enaka za vse," je dejal.
"To ne pomeni, da se vlada ni pripravljena v okviru EU pogovarjati o kakšnih političnih in drugih ukrepih, ki bi omogočili Grkom prožnejšo pot strukturnih reform in finančne konsolidacije, vendar pa morajo opraviti osnovne naloge, h katerim so se zavezali," je dejal Cerar.
V Evropi se po njegovem mnenju zavedamo pomena gospodarske uspešnosti in konkurenčnosti, a tudi, da mora biti del tega bogastva čim pravičneje distribuiran med tiste, ki si ne morejo zagotoviti normalnega standarda. Tudi v Sloveniji smo živeli preko svojih realnih možnosti.
Grožnja terorizma, ki je v zadnjih tednih zajela Evropo, sproža razmisleke o ustreznih odzivih. "Svoboda in varnost sta vedno vrednoti, ki ju je treba zagotavljati v ustreznem ravnovesju. To je pridobitev zahodne civilizacije in menim, da se temu ne smemo nikoli odreči," je prepričan Cerar.
V Sloveniji se stopnja ogroženosti zaradi morebitnih terorističnih napadov po njegovem mnenju ni povečala. "Zavedamo pa se, da smo kot država na občutljivem tranzitnem območju in da moramo biti ves čas pozorni," je dejal.
Po sestanku sveta za nacionalno varnost se pripravljajo analize, na podlagi katerih bi, če bi bilo to potrebno, bistveno spremenjenim razmeram lahko zelo hitro prilagodili zakonodajo. Zaenkrat prevladuje ocena, da takšnih sprememb še ne potrebujemo, toda nove razmere zahtevajo tudi nekoliko povečan nadzor nad ljudmi, ki potujejo na Bližnji vzhod ali na območja vojnih spopadov, ali pa javno izražajo radikalna stališča, je dejal Cerar.
Ustrezen način preseganja takšnih pojavov pa je po premierjevem mnenju še večje spodbujanje strpnosti v družbi. Tako se ustvari okolje, v katerem "se ne bo noben posameznik čutil tako pritisnjenega ob zid, da bi se želel zateči k radikalnim potezam". "Ljudem je treba vedno znova povedati, da nobena vera, religija ali ideologija ne opravičuje nasilnih dejanj zoper soljudi. Demokracija omogoča, da vsak pove, kar misli, ne pomeni pa tolerance do nasilja," je dejal.
STA
