Glavni govorec in poslanec na shodu proti privatizaciji ZL Luka Mesec je zbranim na Kongresnem trgu dejal, da že 25 let spremljamo privatizacijo. Prvi krog nam je prinesel pidovske barone, drugi krog tajkune, tretji, ki poteka zdaj, pa prinaša tuje špekulante. Zdajšnja privatizacija ni ne poštena, ne prostovoljna, ne koristna in je še bolj zavita v meglo kot prejšnji procesi, je dejal Mesec, ki je zbrane nagovoril s tovariši in tovarišicami, oni pa so skandirali Luka, Luka. "Tuji špekulanti si manejo roke, ljudstvo pa strada. Ne bomo kolonija," je bil odločen Mesec.
Mladen Jovičić iz Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti je dejal, da se Luka Koper s sodelujočim menedžmentom in delavci uspešno razvija tudi brez privatizacije, v državni račun plačuje dividende in beleži vedno višji dobiček. "Nismo se prodali, da bi to dosegli. Nas pa država blokira z zavlačevanjem pri drugem tiru," je dejal Jovičić in dodal, da je ta projekt močno združil prebivalce v regiji. "Zahtevamo drugi tir," je bil odločen.
Franc Grabler iz sindikata Cinkarne Celje, ki je v postopku prodaje, je dejal, da jim ni vseeno, kaj se bo zgodilo z njimi. "Državna lastnina pripada ljudstvu oz. državljanom, ne pa vladi," je dejal in dodal, da tudi Cinkarna Celje dobro posluje. "Želimo delati, želimo prihodnost za nas in naše otroke," je povedal.
Ostali govorci so opozorili, da je treba državna podjetja upravljati v dobro vseh, ne le peščice. Bojijo se, da se bo oblast po (raz)prodaji podjetij lotila še zdravstva in šolstva, na koncu pa še gozdov in vodnih virov. Opozorili so tudi, da lastniki potrebujejo delavce, a v njih ne vidijo ljudi.
Protestniki, med katerimi so bili tako mladi kot tudi starejši, so s plakati premierju Miru Cerarju sporočali Cerar, ne prodaj Slovenije, prebrati pa je bilo mogoče tudi napise, kot so Proti privatizaciji, Razveljavimo gnile kupčije, Slovenske firme so naše firme in Prodam vlado.
Državno lastništvo zavira razvoj Slovenije
Podjetniki in ekonomisti pa so na gospodarski zbornici medtem predstavili svoje izkušnje s privatizacijo in so se strinjali, da državno lastništvo zavira gospodarsko rast in razvoj Slovenije. Predsednik društva Evropska Slovenija, enega izmed organizatorjev srečanja, Damir Črnčec je dejal, da pobudniki peticije niso pričakovali takšne podpore, saj so doslej zbrali že prek 11.000 podpisov.
Osnovna in edina funkcija podjetja je, da ustvarja dobiček, je dejal ustanovitelj Datalaba Andrej Mertelj. "Za socialno korektivo imamo Karitas, za zaposlovanje pa zavod," je poudaril. V Sloveniji se po njegovem mnenju pogosto zgodi, da kateri od sistemov ne deluje, njegovo vlogo pa se nadomešča z ostalimi segmenti, tudi podjetji v državni lasti.
Ekonomist Igor Masten je delil svoje izkušnje kot nekdanji član nadzornega sveta NLB in dejal, da državno lastništvo ubija slovensko gospodarstvo zaradi navezave interesnih skupin s politiko. "Zaradi lastniške in upravljalske prepletenosti je bilo v Sloveniji onemogočeno uspešno spopadanje s krizo," je dejal.
Breme neuspešne tranzicije je začelo spodjedati temelje naše družbe, pa je prepričan podjetnik Igor Akrapovič. Privatizacija kot prva osnova zagona, ki bi državi zagotovila srednjeročna in prepotrebna sredstva za reforme, bi po njegovem mnenju v državo pripeljala svež kapital, razvoj in priključitev progresivnim srednjeevropskim gospodarskim tokovom.