Novice Svet24

Veliko prahu med gasilskimi organizacijami je pred približno dvema letoma dvignil obisk dacarjev pri prostovoljnih gasilcih iz Slovenskih Konjic, ki so v reviziji ugotovili utajo 20.000 evrov davka.

Utajeni davek – šlo je za več kot 20.000 evrov, ki ga niso odvedli od plačila za varovanje ob obnovitvenih delih avtocestnih predorov Golo rebro in Pletovarje leta 2009 ter 2010 –so konjiški gasilci sicer že plačali, zamenjali predsednika, dva gasilca pa sta se znašla na zatožni klopi. Kazenska ovadba je bila podana januarja 2013, saj je šlo za sporna nakazila podjetjema Piramida in Lesko, ki so jima gasilci plačali varovanje, a so ga opravili sami. Lastnika podjetij sta potem z računov dvignila gotovino in jo dala gasilcem, ki so si jo razdelili za opravljeno varovanje.

Arhiv Svet24

Vodstvo Gasilske zveze Slovenije se je sicer zadovoljilo s priznanjem in z opominom, ki ga je pri tamkajšnjih prostovoljcih izreklo odgovornim, a predsedniku PGD Slovenske Konjice Francu Čandru zadeva še ne dovoljuje mirnega spanca. Kot pravi za Svet24, so nanj odtlej leteli hudi očitki.

»Izjave, očitki in pozivi za moj odstop lokalnega upravnega odbora Gasilske zveze kažejo na popolno nerazumevanje situacije, zatiskanje oči pred dejstvi in organizacijo gasilstva na sistemski ravni v Sloveniji. Predmetni primer bi po moji oceni moral preseči lastne apetite posameznikov in posameznic, ki želijo tudi moje izjave in stališča uporabiti ter predvsem zlorabiti za svoje individualne 'kadrovske' apetite. Upravnemu odboru Gasilske zveze Slovenske Konjice, ki je zahteval tudi moj odstop, saj naj bi s svojimi izjavami celo razžalil druga društva, sem že 'ugodil', bom pa vesel, če bom tako pomiril strasti in omogočil, da resnica pride na plan,« pojasnjuje Čander.

Dodal je, da so na pobudo Darsa približno dva meseca na avtocesti ob predorih zagotavljali požarno varovanje in tako skrbeli za prometno oziroma požarno varnost, plačilo pa je bilo izključno za opravljene ure dežurstva, ko so njihovi člani skrbeli, da so domači in tuji potniki varno potovali čez Slovenijo.

Arhiv Svet24

»Večino prejetega denarja smo porabili za nakup gasilske opreme, obenem pa smo se odločili, da bomo članom, ki so dva meseca 24 ur na dan zagotavljali požarno in s tem prometno varnost, slednje tudi plačali. Res pa je, da je takratno vodstvo naredilo napako, saj ni odvedlo davka ter izplačila izvedlo prek določene družbe. Ko je Durs napako ugotovil in izdal odločbo o njegovem plačilu, smo to tudi storili,« se spominja Čander, ki dodaja, da ni pravnik, zato se ne želi spuščati v ugotovitve pristojnih organov, vseeno pa kot predsednik društva ocenjuje, da je prav, če nekomu, ne glede na to, ali gre za gasilce ali kogarkoli drugega, zagotovijo vsaj minimalno plačilo za delo.

Kot vse kaže, še ugotavlja predsednik, je v Sloveniji nastal sistemski problem: na voljo so poklicni gasilci, ki tovrstnih del ne morejo zagotavljati, in prostovoljna gasilska društva, ki pa tega ne bi smela opravljati in plačati svojih ljudi, ki to počnejo. Po njegovem bi zadevo rešili z ustanovitvijo kakšne tretje, gasilske pravne organizacijske oblike, ki bi tovrstne zadeve lahko izvajala, sicer pa njihovi člani, zaključuje, tovrstna dela delajo povsem volontersko.