Pred dnevi je na družbenem omrežju Facebook zakrožilo pismo. Na videz eno izmed mnogih, ki jih videvamo vsak dan. A to je bilo drugačno. Ganljivo, čustveno in z močnim sporočilom, ki ga ne gre prezreti.
Dušan je eden od več kot sto tisoč Slovenk in Slovencev, ki so se zaradi hude krize znašli na zavodu za zaposlovanje. Odvisen je bil od socialne pomoči, a iz vrtinca negotovosti se mu je uspelo izvleči. Pred časom je namreč dobil tako želeno zaposlitev.
»Zgodilo se je danes. Na centru za socialno delo. Ker nisem več brezposeln in ker sem pred dobrimi desetimi dnevi dobil prvo plačo, se mi je zdelo pošteno, da jim to kar osebno sporočim. Glede na to, da sem po pogodbi (odločbi) do prejemanja socialne podpore upravičen do konca februarja. Da razčistimo stvari, prekličemo pogodbo in da denar, ki bi ga sicer dobil jaz, dobi nekdo drug. Spodobi se. So ljudje v deželi podalpski, ki jim 260 evrov pomeni ogromno. Lažje bi jim bilo poslati elektronsko pošto, ampak kolikor poznam te ljudi, marsikateri mail pozabijo prebrati ... Gremo kar osebno tja,« je svoje pismo začel Dušan.
Pričakal ga je klasičen prizor. Na hodnikih gneča, množica prosilcev socialne pomoči vseh starosti, mnoge med njimi je bilo še posebej sram. »Razumem. Poznam ta občutek. Neznosen je. Sam sebi se zdiš kot pozabljen in nepomemben kup gnoja,« zapiše Dušan. Človek, ima službo in je materialno preskrbljen, to težko občuti. Ljudje, ki so iz takšnih in drugačnih razlogov ostali brez zaposlitve in brez dohodkov, so postavljeni na rob družbe, odrinjeni. Družba jih enostavno izloči oziroma potisne na rob.
Dušan je počakal, in ko je prišel na vrsto, je vstopil v pisarno socialne delavke ter ji povedal, zakaj je prišel. Želel je namreč prekiniti svojo pogodbo (odločbo) in s tem omogočiti, da denar, namenjen njemu, dobi nekdo drug, ki ga resnično potrebuje. Plača mu namreč zadošča za normalno preživetje. A sledilo je neprijetno presenečenje.
»Povem, zakaj sem prišel. Ona vzklikne: 'Zakaj pa niste prišli takoj povedat? Če bi sporočili takoj, da ste dobili službo, bi dobili bonus. 120 evrov dodatka, ker ste našli službo.' Gledam jo ko bik! 120 evrov dodatka? Ne štekam. To socialko, ki je neke vrste državni kredit in – roko na srce, hvala bogu, da ga (še) imamo, bo enkrat treba vrniti. Vi pa meni o 120 evrih nagrade? Nimam se za neumnega človeka, a ne razumem. Smo tako gnili, nam gre tako slabo, da država vsakogar, ki si uspe najti službo, nagradi s 120 evri? Saj ne rečem, lepa gesta, a vseeno. Dajte ta denar nekomu, ki ga nujno potrebuje! Kako ne štekate? Prerazporedite ta denar. Za otroke iz Prekmurja, ki domače naloge pišejo v bundah, ker starši nimajo denarja za drva, recimo. Ali za neko staro ženico, ki nima za hrano. Ženska me gleda in reče: 'Če prav razumem, nočete tega denarja?' Nočem, pi*** mater! Daj ga nekomu, ki ga resnično potrebuje. Jaz se bom že znašel. Gleda me in reče: 'Čuden ste. Čuden in obenem čeden.' In pomežikne,« še zapiše Dušan in poudari, da pisma ni zapisal zato, da bi povedal, kakšen dobrotnik je, ampak da opozori, kako se po njegovem mnenju finančna sredstva v Sloveniji neracionalno zapravljajo.
Da bi primer raziskali, smo se z nekaj vprašanji obrnili tudi na pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Povprašali smo jih, čemu je namenjen dodatek za novo zaposlitev in ali lahko oseba, namesto da denar pospravi v lasten žep, tega nameni nekomu, ki ga resnično potrebuje.
Kot so nam pojasnili na ministrstvu, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, je t. i. nagrada za novo zaposlitev dodatek za delovno aktivnost, ki je dodatek k denarni socialni pomoči (DSP) za delovno aktivne osebe. Na ta način po besedah pristojnih prejemnike denarne socialne pomoči spodbujajo, da si čim prej poiščejo službo in da si z vključitvijo na trg dela sami zagotovijo osnovne življenjske pogoje.
»Če je oseba upravičenec do denarne socialne pomoči, ji za mesec, ko se zaposli, pripada dodatek. S tem dodatkom se spodbuja delovna aktivnost prejemnikov denarne socialne pomoči (dodatek se dobi za prvi mesec, potem pa posameznik ni več upravičen do denarne socialne pomoči),« so na ministrstvu pojasnili, zakaj je na novo zaposleni upravičen do omenjenega dodatka. Vendar ta dodatek dobi le oseba, ki zanj pravočasno zaprosi. Posamezniku namreč ni treba sporočiti podatka, ki mu je v korist, in zato tudi center za socialno delo ne naredi spremembe odločbe v korist stranke, če tega stranka ne želi. Če posplošimo, to pomeni, da Dušan dodatka, ki mu po zakonodaji pripada, ne more nameniti nekomu, ki bi ga potreboval bolj kot on.
Država ima pri vsem tem nedvomno dober namen: pomoč šibkim in tistim, ki so se na novo zaposlili. A državna uprava je ne glede na vse toga, pravila so jasna, birokratom pa ne ostane drugega, kot da jih izvršujejo. Ob vsem tem je beda za prebivalce dežele na sončni strani Alp neizbežna. Po razvrstitvi, ki jo je pred časom objavil ameriški inštitut Cato, je Slovenija namreč med 108 državami, vključenimi v merjenje bede, na ne ravno zavidljivem 59. mestu. Omenjeni indeks sicer vključuje inflacijo, obrestne mere, stopnjo brezposelnosti in gibanje bruto družbenega proizvoda.
