Vodja raziskave Aleš Bučar Ručman je povedal, da so v okviru raziskave avgusta in septembra lani naredili 20 intervjujev z delodajalci v panogah, ki zaposlujejo tuje delavce in za katere obstajajo informacije, da že prihaja do kršitev, ki jih lahko povezujemo s trgovino z ljudmi. Po njegovih ugotovitvah ranljivost delavcev migrantov izhaja iz njihove socialne ranljivosti in slabih socialnih razmer v izvornih državah.
"Delodajalci te razmere poznajo in jih izkoriščajo ob načrtnem novačenju delavcev," je poudaril Ručman in dodal, da tudi pri nas najdemo obliko trgovine z ljudmi, v kateri so žrtve prisiljene v izvajanje kaznivih dejanj in prisilno beračenje. Po njegovih ocenah prihaja do teh pojavov tudi na drugih področjih. V tujini govorijo o zapostavljeni populaciji žrtev trgovine z ljudmi, ki poleg prostitucije vključuje še žrtve v gradbeništvu, poljedelstvu, gozdarstvu, živilsko-predelovalni industriji in podobno.
Danijela Frangež z omenjene fakultete je poudarila, da so tudi v Sloveniji primeri, kjer so žrtve trgovine z ljudmi otroci oz. mladoletniki, vendar na policiji ne zaznavajo večjega števila mladoletnih žrtev trgovine z ljudmi. Zaznavajo pa komaj polnoletne osebe, kar nakazuje na to, da so se storilci prilagodili in izkoriščajo kot žrtve trgovine z ljudmi polnoletnike, saj z njimi lahko dosežejo enake cilje kot z mladoletniki, je opozorila Frangeževa.
