Vodja raziskave Aleš Bučar Ručman je povedal, da so v okviru raziskave avgusta in septembra lani naredili 20 intervjujev z delodajalci v panogah, ki zaposlujejo tuje delavce in za katere obstajajo informacije, da že prihaja do kršitev, ki jih lahko povezujemo s trgovino z ljudmi. Po njegovih ugotovitvah ranljivost delavcev migrantov izhaja iz njihove socialne ranljivosti in slabih socialnih razmer v izvornih državah.
Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
"Delodajalci te razmere poznajo in jih izkoriščajo ob načrtnem novačenju delavcev," je poudaril Ručman in dodal, da tudi pri nas najdemo obliko trgovine z ljudmi, v kateri so žrtve prisiljene v izvajanje kaznivih dejanj in prisilno beračenje. Po njegovih ocenah prihaja do teh pojavov tudi na drugih področjih. V tujini govorijo o zapostavljeni populaciji žrtev trgovine z ljudmi, ki poleg prostitucije vključuje še žrtve v gradbeništvu, poljedelstvu, gozdarstvu, živilsko-predelovalni industriji in podobno.
Danijela Frangež z omenjene fakultete je poudarila, da so tudi v Sloveniji primeri, kjer so žrtve trgovine z ljudmi otroci oz. mladoletniki, vendar na policiji ne zaznavajo večjega števila mladoletnih žrtev trgovine z ljudmi. Zaznavajo pa komaj polnoletne osebe, kar nakazuje na to, da so se storilci prilagodili in izkoriščajo kot žrtve trgovine z ljudmi polnoletnike, saj z njimi lahko dosežejo enake cilje kot z mladoletniki, je opozorila Frangeževa.
