Slovenija

Prihod somalijskega dekleta v Slovenijo po mnenju vlade v interesu države

M.J.
22. 1. 2015, 17.39
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Vlada je danes sprejela sklep, da obstaja interes države iz humanitarnih razlogov, da 14-letna begunka iz Somalije, ki se želi zaradi težkih življenjskih razmer v begunstvu v Etiopiji pridružiti svoji sestri v Mariboru, pride v Slovenijo, je po seji vlade novinarjem povedal zunanji minister Karl Erjavec.

Reuters

Kot je pojasnil, mora zunanje ministrstvo še pridobiti ustrezna dokazila, kot je dekletova volja, da pride v Slovenijo. Zagotoviti je treba tudi sredstva za njeno preživljanje, ki jih nameravajo po besedah ministra pridobiti preko fundacij. Tako Erjavec ne vidi ovir za uspešno izvedbo postopka.

Minister je še dejal, da težko oceni, kako hitro bi se to lahko zgodilo, saj je dekle še v Etiopiji, postopki pa so oteženi. A Erjavec meni, da jih bodo uspeli izpeljati.

Po seji vlade so sporočili, da je vlada ugotovila obstoj interesa države, da omenjeni somalijski deklici izdajo dovoljenje za začasno prebivanje v Sloveniji za obdobje pet let. Notranjemu ministrstvu je vlada naložila, da začne postopek za izdajo tega dovoljenja, potem ko bo zunanje ministrstvo predložilo njeno izjavo, da želi prebivati v Sloveniji in dokazilo, da so zagotovljena zadostna sredstva za njeno prebivanje in ustrezno zdravstveno zavarovanje.

Najstnica je v Etiopijo pribežala iz Somalije. V vojni so ji ubili očeta in brata, na begu pa jo je zapustila še mati. Dekle je zdaj pri tujcih, ki so jo vzeli za deklo. Ker je brez zaščite, je izpostavljena nevarnostim in zlorabam. Njena edina preostala družina je odrasla sestra, ki že več kot štiri leta kot begunka živi v Mariboru.

Ta je poleti 2013 na slovensko notranje ministrstvo tudi vložila prošnjo za združitev družine oziroma za dovoljenje, da bi sestro pripeljala v Slovenijo, a ga ni dobila.

Težava je v slovenskem zakonu o tujcih, ki beguncem ne dovoljuje združitve z brati ali sestrami, temveč omogoča le združitev otrok in staršev.

Poslanske skupine ZaAB, DeSUS, SD in ZL so zato decembra lani v parlamentarno obravnavo vložile novelo zakona, po kateri lahko pristojni organ izjemoma za družinskega člana šteje tudi drugega sorodnika begunca ali osebe s priznano subsidiarno zaščito, če posebne okoliščine govorijo v prid združitvi družine v Sloveniji. DZ bo predlog novele obravnaval po skrajšanem postopku.