Nismana so našli mrtvega v nedeljo zvečer v njegovem stanovanju. Umrl je zaradi enega samega strela v glavo s pištolo kalibra 0,22. Krogla, ki ga je ubila, naj bi bila izstreljena iz pištole, ki so jo našli ob njegovem truplu.
Obdukcija naj bi izključila možnost umora oz. vpletenost tretje osebe v tožilčevo smrt, tožilstvo pa se je kljub temu odločilo nadaljevati preiskavo zaradi morebitnega napeljevanja k samomoru. Obstajal naj bi sum, da je tožilec prejemal grožnje in se je zato ubil.
Kirchnerjeva je v danes objavljenem pismu na svojem profilu na Facebooku izrazila prepričanje, da tožilec ni storil samomora.
Po njenih ocenah so ga zmanipulirali, tako da je na podlagi lažnih informacij obtožil argentinsko vlado, da zaradi gospodarskih odnosov ščiti Iran pred obtožbami za bombni napad na judovski center v Buenos Airesu, v katerem je bilo leta 1994 ubitih 85 ljudi, 300 pa ranjenih. To je bil najhujši teroristični napad v Argentini.
Minuli teden je namreč Nisman predsednico Kirchnerjevo in zunanjega ministra Hectorja Timermana v poročilu na 280 straneh obtožil prikrivanja resnice o napadu. Želela naj bi prikriti dogovor z Iranom, ki naj bi stal za krvavim napadom, v skladu s katerim sta se v zameno za iransko nafto odpovedala pregonu organizatorjev napada. Vlada je obtožbe že označila za "trapaste". Ta ponedeljek naj bi Nisman svoje sume predstavil v parlamentarnem odboru, a je tik pred tem umrl.
"Izkoristili so ga, ko je bil živ in nato so ga potrebovali mrtvega," je danes argentinska predsednica zapisala v pismu ter dodala, da je njegova smrt žalostna in strašna.
"Nismanova obtožba je ne samo propadla, ampak pomeni tudi pravi politični in pravni škandal," saj je bil namerno zaveden, saj ni vedel, da moški, ki se mu je predstavil kot tajni agent, to ni bil, je menila predsednica. Po njenem je bil tožilec ubit zato, da bi se vlado vpletlo v škandal, potem ko so ga izkoristili, da je vlado javno obtožil vpletenosti v prikrivanje storilcev napada. "Prava operacija proti vladi je smrt tožilca", je zatrdila.
Pri tem Kirchnerjeva ni predstavila nobenih dokazov, niti ni povedala, kdo bi lahko bil odgovoren za Nismanovo smrt, še poroča AFP.
Smrt tožilca je razburila argentinsko javnost. Razkritje resnice o njegovi smrti je od oblasti v ponedeljek zvečer na ulicah prestolnice terjalo več tisoč protestnikov.
Od leta 2006 so argentinska sodišča zaradi omenjenega napada na judovski center zahtevala izročitev osmih Irancev, tudi bivšega predsednika Akbarja Hašemija Rafsandžanija, bivšega obrambnega ministra Ahmada Vahidija in iranskega kulturnega atašeja v Buenos Airesu Mošena Rabanija.
Kirchnerjeva pa je leta 2013 podpisala memorandum o razumevanju s Teheranom o vzpostavitvi komisije za resnico za preiskavo napada in zaslišanja osumljencev v Iranu s strani argentinskih tožilcev.
