Cestnino in cestninjenje trenutno urejata dva zakona: zakon o javnih cestah in zakon o cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kilogramov.
S predlogom zakona o cestninjenju se navedena pravna akta razveljavljata in na enem mestu ureja tako cestninjenje osebnih kot tudi tovornih vozil. To je pomembno tako z vidika jasnosti področne zakonodaje kot tudi razumljivosti le-te za uporabnike in nadzorne organe, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo.
Kot pomembno novost na ministrstvu izpostavljajo, da zakon uvaja možnost zaračunavanja pristojbine za zunanje stroške, ki nastajajo zaradi prometnega onesnaževanja ali obremenitev s hrupom zaradi prometa tovornih vozil. Ta pristojbina se bo stekala v državni proračun, od tam pa namenjala za ukrepe za izboljšanje delovanja prometnega sistema (npr. postavitev protihrupnih ograj, odpravo ozkih grl).
Višina pristojbine bo določena glede na emisijski razred vozila, obdobja zgoščenega prometa, obdobje dneva, leta, tedna in podobno. V času, ko se cestninske ceste uporabljajo bolj, bo pristojbina višja, kar bo veljalo tudi za okolju manj prijazna vozila, ustrezno nižja pa bo v manj ugodnem čas uporabe (ponoči, pozimi) in za okolju prijaznejša vozila.
Cestnino in cestninjenje trenutno urejata dva zakona: zakon o javnih cestah in zakon o cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kilogramov.
S predlogom zakona o cestninjenju se navedena pravna akta razveljavljata in na enem mestu ureja tako cestninjenje osebnih kot tudi tovornih vozil. To je pomembno tako z vidika jasnosti področne zakonodaje kot tudi razumljivosti le-te za uporabnike in nadzorne organe, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo.
Kot pomembno novost na ministrstvu izpostavljajo, da zakon uvaja možnost zaračunavanja pristojbine za zunanje stroške, ki nastajajo zaradi prometnega onesnaževanja ali obremenitev s hrupom zaradi prometa tovornih vozil. Ta pristojbina se bo stekala v državni proračun, od tam pa namenjala za ukrepe za izboljšanje delovanja prometnega sistema (npr. postavitev protihrupnih ograj, odpravo ozkih grl).
Višina pristojbine bo določena glede na emisijski razred vozila, obdobja zgoščenega prometa, obdobje dneva, leta, tedna in podobno. V času, ko se cestninske ceste uporabljajo bolj, bo pristojbina višja, kar bo veljalo tudi za okolju manj prijazna vozila, ustrezno nižja pa bo v manj ugodnem čas uporabe (ponoči, pozimi) in za okolju prijaznejša vozila.
Cestnino in cestninjenje trenutno urejata dva zakona: zakon o javnih cestah in zakon o cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kilogramov.
S predlogom zakona o cestninjenju se navedena pravna akta razveljavljata in na enem mestu ureja tako cestninjenje osebnih kot tudi tovornih vozil. To je pomembno tako z vidika jasnosti področne zakonodaje kot tudi razumljivosti le-te za uporabnike in nadzorne organe, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo.
Kot pomembno novost na ministrstvu izpostavljajo, da zakon uvaja možnost zaračunavanja pristojbine za zunanje stroške, ki nastajajo zaradi prometnega onesnaževanja ali obremenitev s hrupom zaradi prometa tovornih vozil. Ta pristojbina se bo stekala v državni proračun, od tam pa namenjala za ukrepe za izboljšanje delovanja prometnega sistema (npr. postavitev protihrupnih ograj, odpravo ozkih grl).
Višina pristojbine bo določena glede na emisijski razred vozila, obdobja zgoščenega prometa, obdobje dneva, leta, tedna in podobno. V času, ko se cestninske ceste uporabljajo bolj, bo pristojbina višja, kar bo veljalo tudi za okolju manj prijazna vozila, ustrezno nižja pa bo v manj ugodnem čas uporabe (ponoči, pozimi) in za okolju prijaznejša vozila.
Za tovorna vozila so sicer predvidene tri vrste cestninjenja: cestninjenje z ustavljanjem na cestninskih postajah, elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku in evropsko elektronsko cestninjenje.
Glede načrtovanega elektronskega sistema cestninjenja je zakon tehnološko nevtralen, zato bodo lahko ponudniki ponudili katero koli izmed tehnologij, ki jih omogoča zakonodaja EU (mikrovalovna, satelitska ali GSM-GPRS tehnologija), bo pa morala izpolnjevati zahteve glede interoperabilnosti cestninskega sistema Slovenije s cestninskimi sistemi drugih držav članic EU.
Slovenija mora zakon sprejeti čim prej, saj že zamuja s prenosom zadnje spremembe direktive iz leta 2011 v svoj pravni red, zaradi česar je Evropska komisija že uvedla predsodni postopek. V zvezi s tem se je vlada zavezala k sprejemu zakona najkasneje v marcu.
Glede načrtovanega elektronskega sistema cestninjenja je zakon tehnološko nevtralen, zato bodo lahko ponudniki ponudili katero koli izmed tehnologij, ki jih omogoča zakonodaja EU (mikrovalovna, satelitska ali GSM-GPRS tehnologija), bo pa morala izpolnjevati zahteve glede interoperabilnosti cestninskega sistema Slovenije s cestninskimi sistemi drugih držav članic EU.
Slovenija mora zakon sprejeti čim prej, saj že zamuja s prenosom zadnje spremembe direktive iz leta 2011 v svoj pravni red, zaradi česar je Evropska komisija že uvedla predsodni postopek. V zvezi s tem se je vlada zavezala k sprejemu zakona najkasneje v marcu.
Glede načrtovanega elektronskega sistema cestninjenja je zakon tehnološko nevtralen, zato bodo lahko ponudniki ponudili katero koli izmed tehnologij, ki jih omogoča zakonodaja EU (mikrovalovna, satelitska ali GSM-GPRS tehnologija), bo pa morala izpolnjevati zahteve glede interoperabilnosti cestninskega sistema Slovenije s cestninskimi sistemi drugih držav članic EU.
Slovenija mora zakon sprejeti čim prej, saj že zamuja s prenosom zadnje spremembe direktive iz leta 2011 v svoj pravni red, zaradi česar je Evropska komisija že uvedla predsodni postopek. V zvezi s tem se je vlada zavezala k sprejemu zakona najkasneje v marcu.
