Ministrstvo za izobraževanje je s 1. januarjem začelo izvajati ukrepe, s katerimi naj bi letos privarčevali 10 milijonov evrov. Med ukrepi je ukinjanje plačila učiteljem za izvajanje učne pomoči učencem ter zmanjševanje sredstev za srednje in glasbene šole, interesne dejavnosti in šolo v naravi.
Na začasno ukinitev financiranja učne pomoči kot dodatne strokovne pomoči so se ostro odzvali v številnih organizacijah. Rado Kostrevc, ravnatelj Osnovne šole Trebnje, ene večjih slovenskih osnovnih šol, ob tem pojasnjuje, da šole izvajajo dve obliki pomoči. Prva je opredeljena z odločbo in jo izvajajo usposobljeni strokovnjaki, denimo defektologi, psihologi in socialni pedagogi, za katere morajo šole tudi razpisati ustrezno delovno mesto. Drugo obliko učne pomoči, ki je ministrstvo ne bo več financiralo, pa izvajajo učitelji sami, ti so zanjo plačani po realizaciji.
Na nesprejemljivo politiko krčenja sredstev so opozorili tudi na Zvezi prijateljev mladine Slovenije. »Ne dopuščamo, da otroci na svojih ramenih nosijo posledice in bremena nespametnih odločitev odraslih. Prepričani smo, da se prav v odnosu do najšibkejših kaže zrelost družbe in njena sposobnost razmišljanja ne le o vsakokratnih kratkoročnih finančnih ciljih, pač pa tudi o dolgoročnem zdravem temelju naše družbe, kar otroci zagotovo so,« je ostra predsednica Darja Groznik.
Na trebanjski osnovni šoli, ki jo obiskuje 911 učencev, ima sistematizirano dodatno strokovno pomoč 47 učencev, kar je približno 5,16 odstotka. Tako imenovano učno pomoč pa ima 51 učencev oziroma 5,6 odstotka vseh trebanjskih osnovnošolcev, ki največkrat potrebujejo pomoč pri matematiki in slovenščini. Učitelji zanje tedensko porabijo 55 ur, kar predstavlja mesečni strošek od 1000 do 1200 evrov, v desetih mesecih šolskega leta tovrstni strošek nanese okrog 12.000 evrov, pojasnjuje Kostrevc.
Ta je sicer oster tudi do načina, na katerega se je ministrstvo odločilo obvestiti šole o svoji nameri – z okrožnico. Kritičen je tudi do določitve, da so se za varčevalne ukrepe odločili sredi šolskega leta. Ob tem še poudarja, da izvajanje pomoči za učitelje ne predstavlja velikega zaslužka, otroci pa imajo do nje pravico, zato so se že dogovorili, da bodo ure pomoči za zdaj še izvajali, tam, kjer smejo, pa bodo otroke združevali v manjše skupine.
Kot še pravi, tako izgubljajo čas pri stvareh, ki z vidika financiranja niso tako obremenjujoče za proračun, kot je morda kakšna druga anomalija. »Ko sem prebral poročilo o mesečni plači nekdanje direktorice ene od slovenskih bank, kjer govorijo o 24.000 evrih bruto, sem ugotovil, da bi na naši šoli s tako mesečno plačo lahko dve leti izvajali dodatno strokovno pomoč,« sklene Kostrevc.
Nad odločitvijo ministrstva so med drugim zaskrbljenost izrazili v uradu varuha človekovih pravic, kjer pravijo, da je država v skladu s konvencijo o otrokovih pravicah dolžna delovati v največjo korist otrok in jim je dolžna tudi zagotoviti šolsko, zdravstveno in socialno pomoč v skladu z najvišjimi standardi.
