»To, kar danes čitamo v Večeru, je tipičen odraz, da je to prišlo z vaše strani, ker preprosto ne veste, kako in kaj. Nakup se je zgodil pred štirimi meseci, dragi novinarji, za te stvari je malo pozno,« je Andrej Klasinc izjavil glede Radia Študent.
Neuradno smo izvedeli, da projekta novogradnje v industrijski coni Pivovarne Union ni bila pripravljena kreditirati nobena banka. Megalomanski projekt, ki je sprva vključeval tudi študentski dom s 150 ležišči, se bo zato izvajal v okrnjeni obliki, kolikor bo to mogoče na zemljišču, katerega namembnost je industrijska – sodeč po občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana (MOL). Ta je trenutno v postopku sprejemanja sprememb, vendar pristojni podžupan MOL Janeza Koželj obžaluje, da je ŠOU v Ljubljani zamudil rok za prijavo spremembe namembnosti zemljišča. To pomeni, da so zamudili povsem odprto priložnost za spremembo namembnosti po strokovni poti, a to lahko še vedno dosežejo pozneje, prek mestnega sveta, če se bo za to našla politična volja.
Izvedba okrnjenega projekta, ki ga je Radio Študent poimenoval »študentski TEŠ 6«, se tako nadaljuje, saj je ŠOU vanj že investiran. Časnik Večer je v četrtek napisal, da gre za študentski posel desetletja – v treh mesecih spremeniti 350.000 evrov v 1,2 milijona evrov. Podjetje Replika Invest ga je februarja lani od Simone Goriup, stečajne upraviteljice družbe Siteep, odkupilo za prvi znesek in ga tri mesece pozneje samoiniciativno ponudilo v nakup ŠOU.
Skupina Replika, katere del je omenjeno podjetje, je v stoodstotni lasti Benjamina Leskovca, ki je stari znanec študentskega organiziranja. Na podlagi sklepa študentskega zbora ŠOU (ŠZ) je predsedstvo te organizacije Klasinca 11. septembra 2014 pooblastilo za sklenitev prodajno-menjalne pogodbe med ŠOU in Replika Invest, znanje za investicije, d. o. o.
Klasinc se nato decembra pred ŠZ ŠOU pohvali, da je lokacijo kupil za 1,2 milijona evrov, tako da je zanjo menjal dve stanovanji v centru Ljubljane, eno na Beethovnovi in drugo na Borštnikovem trgu. Jure Novak, študentski poslanec opozicijske Iskre, je zato svojim kolegom pred potrditvijo varčevalno naravnega proračuna ŠOU za leto 2014 povedal naslednje: »Po zadnjih informacijah, ki so prišle v javnost, o malverzacijah cene za zemljišče, namenjeno dotičnemu kampusu, bi lahko kaj hitro izpeljali sledeče: ker študentsko organiziranje izgublja monopol nad posredovanjem prekarnega dela, je treba usihajoče premoženje vezati v nepremičninske investicije, ga tako oplemenititi in nato morda politično prodati pod tržno ceno, kot se praviloma odločajo javne institucije v primežu političnih interesov, ki jih vodijo.«
»To je bilo izpeljano dokaj zelo zelo korektno.« Andrej Klasinc na proračunski seji ŠZ ŠOU
Na Novakova vprašanja se je odzval direktor Klasinc, ki je pisanje Večera na dan sprejemanja proračuna ŠOU za leto 2015 pripisal intervenciji Radia Študent. Ta je res nekaj dni poprej dal izjavo za javnost, da se bo proti odmerjenim 137.000 evrov, kar je najmanj, kar jim je ŠOU namenil doslej, boril »z vsemi razpoložljivimi sredstvi«.
Novak meni, da ŠZ ŠOU podlega ekonomistični logiki »plemenitenja premoženja«; namesto da se zanašajo na direktorjevo vizijo, kako upravljati s ŠOU v Ljubljani, naj se posvetijo distribuciji študentskega denarja. Spomnil jih je, da se ŠOU financira iz študentskega dela, ki je po svoji naravi prekarno – torej negotovo in neregulirano delovno razmerje. ŠOU naj zato neha s poskusi grajenja študentskih domov ali hotelov in se na ta način postavljati v vlogo študentske države, ampak naj se posveti financiranju obstoječih dejavnosti in reorganizira v študentski sindikat, ki bo z delovno inšpekcijo nadzoroval izvajanje študentskega dela.
