Dobrodelna akcija Rdečega križa Metlika za družino Mahmić je stekla včeraj, njen osrednji dogodek pa bo dobrodelni koncert, ki bo v petek, 20. februarja, ob 19. uri v športni dvorani pri OŠ Metlika.
Vsi, ki želijo pomagati, lahko svoje prispevke nakažejo tudi na TRR Rdečega križa Metlika, številka 02994-0019199751, ki je odprt v NLB, in pripišejo »družina«.
Mahmićeva je konec avgusta odšla v novomeško porodnišnico, od koder so jo poslali v ljubljansko. Tam pa so ji dejali, da bo čez eno uro rodila. »Ni bilo ravno čez eno uro, a otrok se je rodil štiri mesece prezgodaj. Presenečenje je bilo popolno. Pred porodom je k meni prišla pediatrinja in mi povedala, kakšni so mogoči zapleti ob prezgodnjem porodu. Dejala je, da bo lahko več zapletov, če bom rodila fantka. Z možem nisva vedela, kakšnega spola bo. Vprašala naju je tudi, ali naj novorojenčka zdravijo, in odgovorila sva pritrdilno,« se spominja Mirela.
Njun sin Ajnur je imel ob porodu le 540 gramov, velik pa je bil 30 centimetrov. »Sploh mi ga niso pokazali, ampak so ga takoj priklopili na cevke in odnesli ter mi dejali, da bodo v treh do štirih dneh povedali, kako je z njim. In kar sem izvedela, ni bilo prav nič obetavno. Otrok je imel na eni strani glave možganske krvavitve tretje stopnje, na drugi pa četrte stopnje, kar je najhujša stopnja. Danes ima iz lobanje v trebušček speljano cevko, po kateri se odvaja odvečna možganska tekočina,« pripoveduje mlada mamica.
Po krvavitvi so zakoncema povedali, da bo imel otrok lahko različne posledice. Še pred enim letom sta mislila, da bo s fantkom vse v redu. Potem sta upala, da bo zamujal v razvoju, a ne veliko. A zdaj spoznavata, da je Ajnur že precej zaostal za vrstniki, dokončne diagnoze še nima.
»Rekli so nama, da je najin sin slep, z majhnim ostankom vida. Na levem očesu je imel že dve operaciji, ker mu je odstopila mrežnica, domnevajo pa, da verjetno zazna le svetlobo. Na desno oko vidi nekoliko bolje, a le poldrugi meter daleč in ko drži glavico postrani. Rekli so nama, da bodo natančno vedeli, koliko v resnici vidi, ko bo lahko sam povedal,« je povedal oče.
Starša pravita, da vse kaže na to, da bo imel njun sin tudi cerebralno paralizo, vendar bodo zdravniki dali končno diagnozo, ko bo star tri leta. Z levo nogico in rokico dela normalno, z desnima okončinama pa ne more. Prav tako se ne plazi in še ne hodi. Ima ohlapne mišice in sam se ne more niti posesti, lahko pa s pomočjo drugih. Govori le zloge, razume pa precej.
Mahmićeva priznata, da sta se težko sprijaznila s tem, sta pa vesela, da je otrok preživel. Nikoli nista razmišljala, da bi ga dala v zavod. Zdaj ima enkrat na teden 45-minutno terapijo v Zdravstvenem domu Novo mesto. »To plača zdravstvo. Terapija je dobrodošla, a je je premalo. Doma ne znava z njim delati tako kot strokovnjaki. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča pa ima možnost brezplačne 14-dnevne rehabilitacije na leto, kar je tudi znatno premalo, zlasti ker se po terapijah počuti veliko bolje. Dodatnih terapij, ki bi jih sami plačevali, pa si ne moremo privoščiti, ker je zaposlen le mož.«
Ajnur je dobil odločbo za sprejem v razvojni vrtec v Črnomlju. Starši pričakujejo, da bo, ko bo v družbi z ostalimi otroki, tudi socialno napredoval. »Zavedava se, da najin otrok ne bo nikoli tako zdrav kot ostali otroci. S terapijami pa mu lahko precej pomagajo. Želiva si le, da bi lahko sam hodil, šel na stranišče, se oblekel, držal žlico v roki in vedel, kdo je kdo,« so največje želje Mirele in Huseina Mahmić.
Prav zato, da bi starši lahko kupili Ajnurju terapevtske pripomočke, ki jih potrebuje za razvoj, in plačali dodatne terapije, so se v Območnem združenju Rdečega križa Metlika odločili, da z dobrodelno akcijo Stopimo skupaj pomagajo družini Mahmić.
