Drugi del radeljske obvoznice v dolžini 2,7 kilometra je bil odprt oktobra 2012 in je skupaj s prvim delom, odprtim leta 2003, na območju Radelj rešil problem klancev na zahodnem vstopu v mesto in hkrati problem vse gostejšega prometa skozi mestno jedro.
Že vse od odprtja obvoznice je Občina Radlje ob Dravi opozarjala lastnika obvoznice, Direkcijo RS za ceste, na problematiko dveh križišč, enega pri trgovskih centrih Lidl in Hofer ter drugega na križišču s Pohorsko cesto.
V iskanju rešitev je bil nedavno v Radljah sestanek s predstavniki direkcije, na katerem je bila po pojasnilih občine sprejeta odločitev, da občina v naslednjem obdobju sama izvede naložbo in preuredi obstoječa križišča v montažna krožišča. Občina trenutno pridobiva ustrezno dokumentacijo, po pridobitvi soglasja s strani direkcije pa bo pričela z izvedbo.
V zvezi z vprašanjem, zakaj že sama gradnja obvoznice ni predvidela krožišč, na direkciji pojasnjujejo, da je bila projektna dokumentacija za radeljsko obvoznico izdelana na osnovi lokacijskega načrta iz leta 1994. V njem krožišča niso bila predvidena, saj se ob nastajanju lokacijskega načrta konec 80. let prejšnjega stoletja stroka še ni opredelila do takratne novosti, krožnih križišč.
Za vzpostavitev krožišč na radeljski obvoznici bi bilo potrebno ob začetku gradnje drugega dela obvoznice spremeniti lokacijski načrt, dolgotrajnost teh postopkov pa bi začetek gradnje zamaknila za več let. To pa bi pomenilo, da sofinanciranje iz evropskega sklada za regionalni razvoj v finančni perspektivi 2007-2013 ne bi bilo možno, so za STA pojasnili na direkciji.
Zaradi izboljšanja prometne varnosti je Občina Radlje ob Dravi direkciji v začetku decembra 2014 predlagala, da bi se na omenjenih dveh lokacijah postavila mini krožna križišča. Občina je zdaj v postopku izdelave izvedbenega načrta in če bo z načrtom izkazano, da je možno postaviti mini krožna križišča, bo to tudi financirala, navajajo na direkciji in dodajajo, da direkcija sama nima finančnih sredstev za izvedbo projektov s področja investicij.
Izgradnja klasičnega krožnega križišča predstavlja velik strošek, mini krožna križišča pa so krožišča, ki predstavljajo prometno varno rešitev, vendar s precej nižjimi stroški izvedbe. Strošek ureditve mini krožišč se običajno giblje do 100.000 evrov, odvisno od potrebnih posegov, še pojasnjujejo na direkciji.
Po podatkih Policijske postaje Radlje ob Dravi je bilo na radeljski obvoznici v zadnjih treh mesecih leta 2012 povečano število prometnih nesreč predvsem zaradi spremembe poteka prednostne ceste. Skupno so policisti obravnavali osem prometnih nesreč, od tega je v šestih bil vzrok neupoštevanje pravil o prednosti.
V letih 2013 in 2014 je bilo nesreč bistveno manj, skupno so jih policisti obravnavali šest. Kot je STA še pojasnil komandir Policijske postaje Radlje ob Dravi Hubert Ivančič, je za glavno cesto prvega reda, kamor spada obvoznica, to v "mejah normalnega", kljub temu da stremijo k temu, da do prometne nesreče sploh ne bi prišlo. V vseh nesrečah v letih 2013 in 2014 je bil vzrok neupoštevanje pravil o prednosti. Od odprtja obvoznice se je v nesrečah 17 ljudi lahko telesno poškodovalo.
Gradnja celotne radeljske obvoznice je bila ocenjena na 13,1 milijona evrov, zgrajena pa je bila za 10,5 milijona evrov. Od tega je direkcija za gradnjo drugega dela pridobila tudi 3,9 milijona evrov sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Posebnost radeljske obvoznice, skupno dolge štiri kilometre, je 40-metrski akvadukt, ki hudournik iz Hude luknje spelje nad obvoznico.