Dogovor, ki so ga vlada in večina sindikatov javnega sektorja podpisali v začetku decembra po približno poldrugem mesecu pogajanj, v letošnje leto podaljšuje varčevalne ukrepe, ki bi sicer z novim letom prenehali veljati.
Tudi letos se ohranja spremenjena plačna lestvica, ki javnim uslužbencem osnovne plače znižuje od pol do 4,86 odstotka. Pri premijah dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja je določeno še nekoliko nižje vplačevanje: v prvi polovici leta se bodo premije izplačevale v višini 10 odstotkov, nato štiri mesece v višini 15 odstotkov, novembra in decembra pa v višini 30 odstotkov.
V naboru varčevalnih ukrepov za letos sta še naprej neusklajevanje osnovnih plač in neizplačevanje redne delovne uspešnosti. Omejitve se ohranjajo tudi pri delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, uporabniki proračuna pa bodo v ta namen lahko porabili največ 40 in ne več 60 odstotkov sredstev iz prihrankov.
Regres ostaja znižan in bo izplačan na enak način kot lani, torej različno glede na plačni razred. So se pa vlada in sindikati dogovorili za sprostitev napredovanj, pri čemer se njihovo izplačilo izvede v januarju prihodnje leto. Enak časovni zamik je predviden za tiste, ki bodo napredovali v letu 2016.
Zmanjševanje števila zaposlenih se bo tudi v letu 2015 dosegalo s selektivno in restriktivno politiko nenadomeščanja, pri čemer naj ne bi preseglo odstotka na letni ravni. Iz tega ukrepa pa so izvzeti tisti proračunski uporabniki, ki z zmanjšanjem obsega oddaje del zunanjim izvajalcem zmanjšajo stroške poslovanja.
Dogovor še predvideva, da bodo podpisniki kot dodaten ukrep preučili možnost dogovornega skrajšanja tedenskega delovnika s 40 na 36 ur. Prav tako vključuje zavezo, da se bodo najpozneje marca začela pogajanja o odpravi plačnih anomalij, spremembah plačnega sistema ter politiki plač v javnem sektorju.
Med vsemi ukrepi je največji prihranek v letošnjem letu predviden iz naslova omejitev pri izplačevanju delovne uspešnosti, ki je ocenjen na 71 milijonov evrov. Pri regresu naj bi prihranili 65 milijonov evrov, z zamrznitvijo napredovanj 51,6 milijona evrov.
Več kot 40 milijonov evrov naj bi bilo prihranka tudi zaradi ohranitve spremenjene plačne lestvice (46,1 milijona evrov) in znižanega vplačevanja premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (42,6 milijon evrov).
Varčevalni ukrepi so bili sicer v zadnjih letih po nastopu krize vedno znova predmet pogajanj s sindikati javnega sektorja. V obdobju 2009-2014 bi bil po podatkih ministrstva za javno upravo finančni učinek vseh ukrepov 1,17 milijarde evrov. Ker pa je bilo na podlagi sodb treba izplačati razliko do polnega regresa za letni dopust za leto 2012 in poračun za tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, je bil skupni učinek za približno 260 milijonov evrov nižji.
