Tudi Univerza v Mariboru ni izjema pri zmanjševanju finančnih sredstev za izvajanje javne službe, se resnosti položaja oziroma »grozljivega« finančnega stanja svoje univerze zaveda rektor Danijel Rebolj.
Pravi, da so se doslej obdržali nad gladino z varčevalnimi ukrepi in prerazporejanjem sredstev med članicami, a tega univerza ne bo mogla več dolgo početi. »Ko govorimo o sredstvih za izvajanje akreditiranih razpisanih študijskih programov, smo podfinancirani za približno 20 odstotkov.
V takšnem stanju je mogoče preživeti morda leto ali dve, a to zdaj postaja stalnica,« poudarja Rebolj in dodaja, da si ne smejo privoščiti prehoda v negativno stanje kot institucija, saj potem ne morejo več kandidirati na razpisih. »To je potop,« še meni rektor, zato se bo po njegovih besedah pomena visokega šolstva in znanosti morala začeti zavedati tudi država. »Večina modrih držav je v krizi spoznala, da je ravno v takšnem času treba vlagati v to. Znanje, nove ideje, nove tehnologije nas lahko popeljejo iz krize. Če pa bomo rezali na teh področjih, se bojim, da bo le še slabše,« pojasnjuje Rebolj.
Po predvidevanjih bo Univerza v Mariboru kot celota poslovno leto sicer zaključila pozitivno, a vodja kabineta rektorja Jože Furman pravi, da jim je doslej uspelo obvladati finančni položaj izključno zaradi strogih varčevalnih ukrepov, kar se najbolj odraža pri obnovi opreme in materiala za izvajanje pedagoškega in raziskovalnega dela ter pri vzdrževanju objektov.
K težavnemu stanju na univerzi pa je poleg spremembe načina financiranja s strani ministrstva veliko prispevalo neustrezno financiranje bolonjske reforme visokega šolstva. »Že dejstvo, da se več kot 90 odstotkov proračunskih sredstev iz uredbe, namenjenih izvajanju študijskega procesa, porabi izključno za plače, kaže na to, da z varčevalnimi ukrepi, ki se večinoma nanašajo na zniževanje materialnih stroškov, ne moremo več slediti stopnji letnega krčenja finančnih sredstev, kot je bila določena v zadnjih treh letih. Nadaljnjega zmanjševanja sredstev Univerza v Mariboru, kot tudi vse preostale, ne more prenesti,« opozarja Furman.
