Slovenija

Proč z osamljenostjo in črnimi mislimi

Tina Recek
30. 12. 2014, 16.17
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Praznična depresija je pogovorni izraz in ne spada v nobeno izmed oblik depresij. Je pa res, da se v prazničnem obdobju poveča število depresivnih posameznikov. Dušeslovci opažajo, da v recesiji na njihova vrata trka vse več ljudi zaradi stiske ob izgubi zaposlitve.

Arhiv Svet24

Imate občutek, da, če se ozrete naokoli, vidite samo nasmejane in prešerne obraze, ljudje na veliko kupujejo darila in se veselijo prazničnih dni? Vi pa ste zagrenjeni in se vam ne ljubi niti rolet dvigniti, da bi vsaj kakšen sončni žarek posijal skozi okno? Ob tem se sprašujete, kaj je z vami narobe, da ne delite prešernega razpoloženja z okolico. 

Takšno razpoloženje ni nenavadno za konec leta. V pogovornem izrazu se je oblikoval izraz praznična depresija. Vendar strokovnjaki s področja dušeslovja pravijo, da ne gre za posebno obliko depresije, ampak se v tem času poveča njena pojavnost. V tem času namreč veliko ljudi dela bilanco iztekajočega se leta in pri tem ugotovi, da je negativna. Za nameček jih skrbi, kako bo v prihajajočem letu, in se sprašujejo, ali bodo obdržali zaposlitev oziroma ali jo bodo našli. Še posebej dovzetni za depresijo so osamljeni in vase zaprti ljudje. Psihoterapevtka Pika Bensa nam je pojasnila, da o depresiji govorimo takrat, ko je posameznikovo razpoloženje več kot dva tedna negativno, torej je brezvoljen, vse se mu zdi brez zveze, nič ga ne spravi v dobro voljo in meni, da bi bilo bolje, da konča to nesmiselno življenje. Poleg tega se spopada z motnjami spanja, lahko se baše s hrano ali pa je brez apetita. Prav tako ga druženje z ljudmi prav nič ne mika in se družbi izogiba v velikem loku.

Po besedah Bensove nekatere v depresijo pahne tudi izguba službe. Ker je depresiven, je posameznik manj samozavesten, nemočen in neuspešen pri iskanju zaposlitve. Opisano pa še bolj poglablja depresijo, zaradi česar se človek vrti v začaranem krogu.

»Depresija je resna bolezen in ni stvar šibkega značaja. Zato je tudi ne ozdravi samo delo,« je povedala psihoterapevtka in dodala, da smo Slovenci specifičen narod, saj je na prvih mestih glede vrednot ravno delo. Če ga nimamo, se počutimo kastrirane. Sogovornica svetuje depresivnim, naj prej poiščejo pomoč strokovnjaka. »Skupaj z njim bodo ugotovili, kje so grdo delali s sami s sabo in na katerih področjih so uspešni, ter potem iz tega naprej gradili svoje boljše razpoloženje«

Na vprašanje, kako se rešiti objema depresije, sogovornica odgovarja, da je eden izmed prvih korakov pogovor z najbližjimi. Prav tako bo dobro del sprehod v naravo ali katera druga fizična aktivnost. Predvsem pa je pomembno, da se posameznik ne izolira in ves brezvoljen obleži na domačem kavču ali postelji. »Postelja je namreč gojišče slabih misli.« Zato poskusimo človeka, obdanega s črnimi mislimi, zbezati iz njegove sobe. To velja tudi za praznike in za najdaljšo noč v letu. Glede alkohola pa Bensova pravi, da v večji količini poglablja depresivno razpoloženja, zato naj z njim le nazdravi in ohrani trezno glavo.