SDS je zelo zaskrbljena, je država v neustavnem stanju. DZ je namreč maja 2013 sprejel ustavni zakon o spremembi 148. člena ustave, ki je določil, da morajo biti vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Ob tem pa bi morala država izvedbeni zakon sprejeti v šestih mesecih oz. do konca novembra lani. Kot je v četrtek v imenu predlagateljev povedal Andrej Šircelj, so zato pripravili predlog zakona. Ta med drugim vsebuje formulo, s katero se za posamezno proračunsko leto določi zgornjo mejo izdatkov proračuna, da bo še zagotovljena srednjeročna uravnoteženost javnih financ. Odstopanje je mogoče le v izrednih primerih. Ta zakon bi se prvič uporabil za pripravo proračuna za leto 2015.
Vlada predloga ne podpira
Vlada po besedah ministra za finance Dušana Mramorja predloga ne podpira, saj "se z njim pretirano omejuje možnost oblikovanja fiskalne politike", predlog pa je bolj strog od omejitev, ki jih za to področje predpisujejo pravila EU. To, da se fiskalno politiko prepusti "matematični formuli brez upoštevanja ostalih dejavnikov", se mu zdi nedopustno. Enako odklonilno stališče, kot so ga imeli do vnovičnega predloga SDS koalicijske SMC, DeSUS in SD, so imeli v opozicijski ZL. Luka Mesec je dejal, da je "bolj papeški od papeža", s povsem enakimi besedami ga je označil Matjaž Han (SD), ki je spomnil, da so oni edini nasprotovali že sprejemu ustavnega zakona, saj so pretehtali, da so slabosti večje kot dobrobiti in da predlog "odpira vrata razžiranju socialne države".
Skrbi jih zadolževanje države
Enake pomisleke imajo v DeSUS. Kot je povedal Uroš Prikl, vseskozi opozarjajo, da se z vnosom fiskalnega pravila v nobenem primeru ne sme posegati v socialno področje in na področje pokojnin. Po njihovem ta predlog onemogoča ustanovitev demografskega rezervnega sklada, zato ga ne morejo podpreti. Podpreti ga ne morejo niti v ZaAB, saj se, kot je dejala Alenka Bratušek, vseskozi zavzemajo za postopno konsolidacijo javnih financ. Vendar opozicijski SDS in tudi NSi skrbi zadolževanje države. Kot je povedal Jožef Horvat (NSi), je takšno zadolževanje, kot smo mu priča, neodgovorno do državljanov in do naših potomcev, saj poslabšuje življenje ljudi. "Zavzemamo se za koncept, ki bo naredil konec nadaljnjemu zadolževanju, čeprav bodo ukrepi boleči," je dejal in predlogu v prvi obravnavi napovedal podporo.