V perujski Limi se je pred tednom dni zaključila ministrska konferenca, na kateri so države razpravljale o globalnem boju proti podnebnim spremembam.
Slovenija je po ugotovitvah strokovnjakov zaradi podnebnih spremembah še posebej ogrožena, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bogataj. Če so tako globalne temperature porasle za 0,8 stopinje Celzija, so se v Sloveniji zvišale za 1,7 stopinje.
Zaradi svoje geografske lege in drugih specifik je naša država v evropskem prostoru tudi med bolj izpostavljenimi posledicam podnebnih sprememb. To se nenazadnje kaže v vse bolj pogostih ekstremnih pojavih, kot so poplave, suše in spremembe podnebnih vzorcev, poudarja državna sekretarka.
Do podnebne konference v Parizu, na kateri naj bi podpisali nov podnebni sporazum, je še leto dni. Do takrat pa države čaka še veliko dela.
EU se je sicer že zavezala, da bo s članicami izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 1990 zmanjšala za najmanj 40 odstotkov. "Tudi tretje države se morajo zavezati k podobno ambicioznim ciljem," poudarja Bogatajeva.
Na ministrstvu sicer želijo mednarodna pogajanja izkoristiti tudi za napredek pri delovanju na nacionalni ravni. Vlada je v sredo sprejela operativni program zmanjševanja toplogrednih plinov do leta 2020, ki vsebuje tudi pogled do 2030 in ambicije do leta 2050.
"Stroški programov so ocenjeni na 1,19 milijarde evrov, pri čemer so na vseh področjih spodbude sočasno namenjene doseganju drugih ciljev sektorskih politik," je pojasnila Bogatajeva.
Ključni ukrepi se sicer nanašajo na energetsko prenovo stavb, nekaj jih je predvidenih v prometu, na področju kmetijstva in ravnanja z odpadki, je dodala Nives Nared z okoljskega ministrstva. Sicer pa ima Slovenija zelo ambiciozen cilj na področju rabe obnovljivih virov energije, saj želi doseči kar četrtinski delež omenjenih virov v končni rabi energije.
